| 

Posel in moda

Pomen antioksidantov pri ohranjanju zdravja

Pomen antioksidantov pri ohranjanju zdravja

Kaj so antioksidanti?

Antioksidanti so po definiciji snovi, ki nevtralizirajo oz. izničijo za celice nevarne proste radikale. Prosti radikali so odpadniške molekule kisika, ki se potikajo v našem telesu, napadajo celice, trgajo njihove membrane, kvarijo njihov genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. Ta škoda na celicah se sešteva in počasi vodi do bolezenskih znakov. Znanstveniki so uničujoče reakcije kisika povezali z najmanj šestdesetimi različnimi kroničnimi obolenji, pa tudi s procesom staranja.

Kateri so najpomembnejši antioksidanti?

Med antioksidanti sta najbolj znana v vodi topen vitamin C in v maščobah topen vitamin E, vendar ne smemo pozabiti na betakaroten (predstopnjo vitamina A), mineral selen v sledovih, ubikinon 10 (znan kot koencim Q-10), glutation, likopen, kvercetin in indole.
 

Slednji so malo znani vendar jih najdemo v različnih vrstah sadja in zelenjave, ki pa so nam dobro znani npr. paradižnik, čebula, česen, zelje, brokoli, stročnice, oreščki, semena…

Danes se na tržišču pojavlja pycnogenol, menijo, da je eden izmed najmočnejših naravnih antioksidantov, pridobivajo pa ga iz skorje določenih vrst bora (Pinus pinaster). Njegovo delovanje je vezano predvsem na zaščito vitamina E pred oksidacijo in regeneracijo oksidirane oblike vitamina C.

V čem je pomen dodatnega jemanja antioksidantov?

Nič ni zdravju bolj koristnega in nič ne podaljša življenja tako zelo kot antioksidanti. So najpomembnejše varovalo v telesu in jim pripisujejo zaviranje akutnega in kroničnega vnetja (npr.revmatoidni artritis, vaskulitis), nevroloških bolezni (možganska kap, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen), bolezni kardiovaskularnega sistema (ateroskleroza, hipertenzija) in malignih bolezni.

Zaradi pomanjkanja antioksidantov lahko postanemo zelo občutljivi, še posebej če smo izpostavljeni cigaretnemu dimu, onesnaževalcem zraka, industrijskim kemikalijam, zdravilom, nepravilni prehrani, radioaktivnemu ali UV sevanju. Vse to so zunanji viri prostih radikalov.

Kako lahko zagotovimo dovolj velik vnos antioksidantov v telo?

Na prvem mestu je zagotovo pravilna in raznovrstna prehrana, ki vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave, predvsem tiste, ki ima v sebi veliko barve ( zelene, rumene, rdeče). Kajti čim temnejša je barva sadeža, večja je vsebnost antioksidantov. Pomembno je, da sta sadje in zelenjava sveža ali globoko zamrznjena, saj v konzervirani, predelani ter kuhani zelenjavi ali sadju najdemo malo antioksidantov.

Katero sadje ali zelenjavo bi postavili v ospredje?

Med vsemi živili najbolj izstopa česen, ki vsebuje največ antioksidantov in ima najmanj 15 antioksidantskih snovi. Da bi telesu zagotovili dovolj antioksidantov se pri izbiri živil odločimo za rdeče grozdje namesto belega, rdečo in rumeno čebulo namesto bele, za zelje, cvetačo, brokoli surove ali le malo kuhane, za korenje, krompir in bučke, za olivno olje pridobljeno po hladnem postopku, za listnato zelenjavo temnozelene barve, za rdečo pomarančo, za sadje namesto soka, sveži sok namesto konzerviranega…
Antioksidantov je torej zelo veliko v rastlinski hrani, dobimo jih pa tudi v hrani iz morja (sardele, skuše), nekaj pa tudi v hrani živalskega izvora (teletina, pusti kotleti, kuhana šunka).

Kakšne količine antioksidantov lahko jemljemo?

Priporočene dnevne količine (to je RDA vrednost) za vitamin C so od 60-90mg za moške in od 60-75mg za ženske. Kadilcem se priporoča še dodatnih 35mg vitamina C. Največji sprejemljivi vnos znaša 2000mg. Za vitamin E je priporočena dnevna količina tako za moške kot za ženske enaka – 15mg. Največji sprejemljivi vnos je 1000mg. Pri betakarotenu, koencimu Q-10 in pycnogenolu priporočene dnevne količine niso določene, za selen pa je sprejemljiv dnevni vnos 55 mikrogramov. Podana RDA vrednost je lahko tudi do desetkrat večja, pa se pri večjemu delu populacije ne bodo pojavili znaki toksičnosti. Kot zdravilo pa obravnavamo vitaminski preparat, ki vsebuje več kot tri RDA vrednosti vitamina.

Antioksidanti in kardiovaskularne bolezni

Osnova za nastanek kardiovaskularne bolezni je ateroskleroza. Ateroskleroza pomeni v preprostem jeziku odebelitev stene žilja in s tem zoženje premera žil. Pri nastanku ateroskleroze sodelujejo mnogi dejavniki kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, stres, kajenje, debelost in danes najpomembnejši dejavnik – povečana vrednost slabega-LDL holesterola v krvi. Oksidirani LDL je neposredno toksičen za steno žil.

V plazmi je prva obrambna črta v vodi topen vitamin C, ki z učinkovito zaščito LDL holesterola pred oksidacijo upočasnjuje razvoj ateroskleroze. Ko v krvi poide količina vitamina C, je na vrsti naslednji antioksidant – vitamin E, da prepreči oksidacijo LDL holesterola.Vitaminu E pomaga telesu lasten koencim Q-10, ki ima enak način delovanja kot vitamin E. Nazadnje vstopa v zaščitne antioksidacijske procese betakaroten.

Glede količin antioksidantov, ki naj bi zadostovale za preventivo kardiovaskularnih bolezni, pa klinični poskusi kažejo, da ni bistveno boljše zaščite organizma, če jih v telo vnašamo v večjih količinah. Zadostuje 90-100mg vitamina C , 100mg vitamina E in 30-90mg koencima Q-10 dnevno.

Antioksidanti in maligne bolezni

Danes je popolnoma jasno, da so prosti radikali in oksidacijski procesi vključeni v nastanek in razvoj nekaterih malignih bolezni. Mnogi kancerogeni (snovi, ki povzročijo poškodbo celice in preobrazbo poškodovane celice v maligno) tvorijo proste radikale. Antioksidanti lahko z nevtralizacijo prostih radikalov in oksidantov preprečijo poškodbo celic ter posledično razvoj karcinoma. Klinični poizkusi kažejo, da preventivno najboljše deluje kombinacija naslednjih antioksidantov: vitamina E, selena, betakarotena in vitamina C.

Antioksidanti in imunski sistem

Imunski sistem reagira z vnetno reakcijo na vdor mikrobov v telo. Sestavni del vnetne reakcije je sproščanje reaktivnih kisikovih prostih radikalov, ki uničujejo mikrobe, povzročijo pa tudi poškodbe okolnega tkiva. Organizmov antioksidantni obrambni sistem pogosto ne zagotavlja zadovoljive zaščite organizma pred škodljivim delovanjem oksidativnih molekul, ki jih proizvede imunski sistem, zato je antioksidante potrebno dodajati.

Vitamin E je na prvem mestu, ker spodbuja imunski sistem tako, da se poveča tvorba protiteles in odpornost proti infekcijam. Na drugem mestu po pomembnosti je vitamin A, ki s svojo vlogo pri ohranjanju zdrave kože in sluznic, zagotavlja prvo linijo obrambe pred infekcijami. Zdrav imunski sistem pa zagotavljata tudi dodatka vitamina C in koeincima Q-10.

Antioksidanti in utrujenost

Utrujenost je stanje izčrpanosti in zmanjšane sposobnosti za telesno in umsko delo. Občasno jo občuti vsak človek in nikakor ni vedno znak bolezni. Pogosto je posledica pomanjkanja počitka, slabih življenjskih navad in enoličnega, obremenjujočega dela. Da ta prehodna utrujenost ne preide v kronično utrujenost je nujno izbrati zdrav življenjski slog (pravilna prehrana, dovolj gibanja, dovolj počitka) in poskrbeti za duševno sprostitev. Antioksidanti ob utrujenosti pomagajo pri nastajanju celične energije (koencim Q-10) in hitrejšo obnovo poškodovanih celic (ostali antioksidanti).

Vir: www.ce-lekarne.si, Pripravila: Tanja Zorin mag.farm. spec.

sorodni članki