Preventivni davčni pregled
Za pomoč davčnega svetovalca se ni treba odločiti šele tedaj, ko imate že opravka z davčno inšpekcijo. Ob rednih preventivnih pregledih se boste tovrstnim težavam in z njimi povezanim finančnim obremenitvam zlahka izognili.
Možnosti za preprečevanje davčnih nepravilnosti je več. Nekatere so na strani države, druge na strani podjetja samega. Učinkovit način na strani podjetja so preventivni davčni pregledi, ki jih izvajajo davčni svetovalci na željo zavezanca. Preventivni davčni pregled se lahko izvaja v več različnih nivojih. Pri celovitem davčnem pregledu se preverijo davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost in drugi davki in prispevki ter dohodnina. Delni davčni pregled pa zajema samo posamezno področje, za katero se zazna simptome davčnih nepravilnosti.
Kaj lahko pričakujete od davčnega svetovalca?
Davčni svetovalec neodvisno pregleduje – revidira in svetuje glede stanja v poslovnih knjigah. Priporočljivo je, da se preventivni davčni pregledi izvajajo tekoče oziroma mesečno. Tako lahko davčni svetovalec sproti opozori stranko na morebitne davčne nepravilnosti v zvezi s stanjem posameznih ekonomskih kategorij. Ob koncu preventivnega davčnega pregleda davčni svetovalec izdela pisno poročilo o opravljenem pregledu, ki vsebuje ugotovitve in opozorila na morebitne ugotovljene kršitve davčne zakonodaje ter opozori na morebitne sankcije po Zakonu o prekrških. Oceni tudi davčno tveganje in izpostavljenost davčnim nepravilnostim. Poda tudi predloge za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, s katerimi se lahko zmanjšajo davčna tveganja v podjetju, in predloge za izboljšanje finančne discipline.
S preventivnimi davčnimi pregledi davčni svetovalec pripomore tudi k boljši izobraženosti in informiranosti vodstva podjetja ter izboljša natančnost izpolnjevanja davčnih obveznosti davčnega zavezanca. To pa prispeva tudi k večanju davčne morale.
Kaj svetovalec pregleda
Naloga davčnega svetovalca je pravočasno, torej med poslovnim letom, zaznati simptome davčnih nepravilnosti v računovodskih evidencah in nanje opozoriti.
Za preverjanje podatkov o uresničenem poslovnem dogodku se bo davčni svetovalec odločil za metode preverjanja, kot na primer:
- metoda na preskok, kjer podatke preveri na podlagi vzorca po različnih merilih: višina zneska, numerično ali kronološko izbrana dokumentacija, poslovne spremembe glede na sezonski značaj poslovanja; v tem primeru je treba pregledati vsaj 10 odstotkov dokumentacije;
- metoda davčne revizije, pri kateri je revizijsko pregledana celotna dokumentacija, ki se nanaša na predmet preverjanja.
Pri preprečevanju davčnih nepravilnosti in možnih davčnih utaj bo davčni svetovalec najprej preveril formalno pravilnost knjigovodskih listin, ki so podlaga za evidentiranje v poslovne knjige. To pomeni, da je treba preveriti vse sestavine – elemente, ki so predpisane v Slovenskih računovodskih standardih in Zakonu o davku na dodano vrednost. Tako bo lahko preveril ustreznost likvidacije in evidentiranja na sintetične in analitične konte. Zavedati se moramo, da v praksi davčni inšpektor vsako knjigovodsko listino, ki ne ustreza formalnim pogojem, ne da bi še dodatno preverjal verodostojnost in resničnost, ne prizna.
Tako bo davčni svetovalec ugotavljal, ali je v poslovnih knjigah podjetje knjižilo ekonomske kategorije na podlagi dejanskega stanja in/ali je knjižen resnični poslovni dogodek. V verodostojnost in resničnost knjigovodske listine se bo prepričal tako, da bo preveril, ali podatki kažejo dejansko gibanje sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov.
S pravnega vidika bo preveril status zavezanca, ali so pogodbe sklenjene za dejanske posle in ali prikazuje sedež podjetja na območju, kjer dejansko posluje. Preveril bo možnosti sklepanja navideznih pogodb: o sklenitvi delovnega razmerja, pogodbe o nakupu delnic, nepremičnin za storitve in posojilne pogodbe, prenos licenčnine, patentov, pogodba o finančnem najemu. Vsi navedeni navidezni posli vplivajo na povečanje odhodkov, s katerimi se zmanjša davčna osnova.
Posebno pozoren pa bo davčni svetovalec na:
- večja odstopanja posameznih bilančnih postavk glede na preteklo obdobje; tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani (možnost neprikazovanja prihodkov, previsoko izkazani odhodki),
- usklajenost med analitičnimi in sintetičnimi konti,
- večje posle, ki bistveno vplivajo na poslovni izid,
- neporavnane salde terjatev in/ali obveznosti, pravilnost izkazovanja rezerv (odkrite in skrite) in rezervacij glede na spremembo zakonodaje,
- terjatve in obveznosti med povezanimi osebami.
Nadalje bo pozornost usmeril preizkušanju prihodkov, na primer:
- ali so zajeti vsi prihodki; poslovanje z računi; rednost izdajanja računov; upravičenost znižanja cene, prikazovanja rabatov in popustov;
- pravilnost knjiženja, verodostojnost knjigovodske listine; časovna ustreznost zajemanja prihodkov (storno knjižbe, vsebinske napake med ugotavljanjem davčne osnove);
- ali je prijavljena dejavnost poslovanja zavezanca.
Prav tako bo pregledal odhodke, na primer:
- nesorazmerni ali visoki zneski stroškov dela ali drugih prejemkov, storitev, oglasov in svetovanj, potni stroški in potovanja (pogodbena določila, nepolni in popravljeni potni nalogi, obračuni brez prilog, fiktivni potni nalogi, knjiženi izdatki, ki so davčno nepriznani);
- druge stroške dela: knjiženje osebnih izdatkov, ki so davčno nepriznani;
- stroške reklamacij in na tej osnovi izdane dobropise - zlasti odobrenim povezanim osebam;
- druge stroške, ki niso neposredno povezani s poslovanjem: šolnine, tečaji, seminarji - davčno so priznani na podlagi pravne podlage kot dokazila o upravičenosti teh stroškov;
- stroške vzdrževanja: pravilnost knjiženja oziroma razmejevanja vlaganja v osnovno sredstvo in v tekoče investicijsko vzdrževanje;
- stroške materiala, na primer:
- verodostojnost nabavne vrednosti materiala in blaga na podlagi računov oziroma nastanku vseh stroškov materiala, ki vpliva na povečanje nabavne vrednosti;
- izkazovanje nabavne vrednosti na podlagi prejetih popustov dobaviteljev;
- stroške amortizacije, na primer:
- pravilnost izkazanega obsega amortizacije (pravilnost izkazane nabavne vrednosti razpoložljivega sredstva; če je obračunana amortizacija samo za razpoložljiva sredstva pri zavezancu);
- pravilnost členitve sredstev ter čas začetka obračuna;
- pravilnost izkazovanja izrednega odpisa –prilagajanje dejanskemu stanju.
Vloga vodstva podjetja pri preprečevanju davčnih nepravilnosti
Vodstvo ima odločilno vlogo pri preprečevanju davčnih nepravilnosti v podjetju. Direktorji in drugi zaposleni se še vedno premalo zavedajo, da vsak poslovni dogodek vpliva na izkaz poslovnega izida in s tem na davčno bilanco. Če se vodstvo sreča z davčnim problemom oziroma z možnostjo nastanka davčne nepravilnosti, naj bi sam ali v okviru izvajalcev v podjetju vzpostavil sistem, ki bo prepoznaval davčne nepravilnosti. Dogaja se, da vodstvo oziroma zavezanci za davek zaradi nepopolnega znanja davčnih predpisov sami večine morebitnih napak ali nepravilnosti ne odkrijejo. Zaradi tega je primerno, da si podjetnik, če dvomi v pravilnost podatkov in dokumentov, na podlagi katerih se obračunava davek, že pred obiskom inšpektorja zagotovi pomoč zunanjih izvajalcev s področja davčnega svetovanja in izvajanja preventivnih davčnih pregledov. Davčni svetovalec bi lahko pomagal predčasno preveriti pravilnost dokumentacije in morda poiskal tudi možnosti za zmanjševanje obstoječih davčnih tveganj.
V praksi je število podjetij, ki se odločijo za davčnega svetovalca, še dokaj nizko, a se počasi zvišuje. Nekatera podjetja svetovalca poiščejo šele, ko imajo opravka z davčno inšpekcijo in je treba stvari popravljati za nazaj. To pa navadno pomeni dodatne obremenitve za podjetje. Če davčni inšpektor v okviru davčnega inšpekcijskega pregleda ugotovi eventualno naknadno davčno obveznost, je podjetje obremenjeno s stroški obresti od tega zneska. Poleg obresti je treba prišteti še dodatne stroške za izvedene ukrepe davčnega inšpektorja po novem Zakonu o prekrških. Ob tem za podjetje niso zanemarljivi stroški za dodatno delo računovodstva za popravo napak in odpravljanje nepravilnosti, stroški za svetovalne storitve in revizijo. Vsi ti dodatni stroški povzročajo škodo podjetju. Dodatno ugotovljena davčna obveznost, na primer davka od dohodka pravnih oseb za preteklo leto, pa ima tudi negativen vpliv na tekoče denarne tokove in likvidnost podjetja.
Vir: Moj spletni priročnik 45-08; Podjetnik, Oktober 2008, www.podjetnik.si, Avtor: Tatjana Dežman Markič
