| 

Uporabne informacije

Deficitarni kadri - kdo so in kako jih pridobiti

Deficitarni kadri - kdo so in kako jih pridobiti

18.11.2008 ob 08:30

Deficitarnost kadrov je v sodobni družbi odraz neravnovesja na trgu delovne sile. Na eni strani se srečujemo s presežkom, na drugi s pomanjkanjem iskalcev zaposlitve. V nadaljevanju vas vabim, da si preberete nekaj več o slednjih – tistih, ki jih primanjkuje, tako imenovanih deficitarnih kadrih. Za sogovornika smo tokrat izbrali Mira Smrekarja, direktorja družbe Adecco d.o.o., in Alenko Gorše Dolinar iz Službe za analitiko na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).

Pojem deficitarnega kadra
Velikokrat lahko opazimo, da ljudje uporabljamo dva termina, in sicer deficitarni kader in deficitarni poklic. Je to enako? Po mojem mnenju ne. Gre namreč zato, da se lahko deficitarni kader pojavi tudi v poklicih, ki niso deficitarni, in nasprotno. V mislih imam predvsem kader, ki se »preceni«, ko ljudje menijo, da si zaslužijo več, kot je to v nekem poklicu normalno. Podobno velja za deficitarne poklice – velikokrat bi lahko zaključili, da deficitarnih poklicev ni, ampak so samo podcenjeni v smislu, da v socialni družbi niso cenjeni, priznani … Nimajo slovesa, kot bi lahko rekli – pa ne samo zaradi denarja in plače, s terminoma pod- in precenjenost sem imela v mislih tudi odnose v službi, naravo dela, ki jo poklic ponuja … Miro Smrekar je pojem deficitarnega kadra opisal takole: »Če se osredotočimo zgolj na pojem 'deficitaren kader', govorimo o kadru, po katerem podjetja v določenem časovnem obdobju permanentno povprašujejo, a ga izredno težko dobijo in ga na trgu dela enostavno ni oz. ni dovolj.« Tudi po mnenju Alenke Gorše Dolinar »gre za kader, ki ga na trgu dela primanjkuje, kar pomeni, da delodajalci za objavljena prosta delovna mesta ne morejo najti dovolj ustreznih delavcev«.

Kateri poklici so deficitarni?
Na ZRSZ pomanjkanje kadra ugotavljajo na osnovi podatkov o aktualnem povpraševanju delodajalcev po delavcih in iz podatkov o brezposelnih osebah, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, ki jo vodijo na Zavodu, ter podatkov o izdanih delovnih dovoljenjih za zaposlitev tujcev.


Deficitarni kadri po izkušnjah družbe Adecco d.o.o.:
• kovinarji,
• električarji,
• gradbinci,
• varilci,
• strugarji,
• tesarji,
• ključavničarji,
• zidarji,
• strojniki,
• proizvodni delavci,
• turistično in gostinsko osebje ter medicinsko osebje.

Povpraševanje narašča po:
• kadrih v IT-panogi (programerjih, strokovnjakih za CRM ter poslovnih analitikih) ter
• specialistih iz gradbene, arhitekturne branže in strojništva.

Najbolj deficitarni kadri po podatkih ZRSZ:

• programerji,
• razvijalci programov,
• razvijalci informacijskih sistemov,
• sistemski inženirjev,
• strokovnjaki, kot so inženirji strojništva,
• inženirji gradbeništva,
• inženirji elektrotehnike,
• zdravniki,
• medicinske sestre,
• kuharji,
• natakarji,
• zidarji,
• tesarji,
• elektroinštalaterji,
• oblikovalci kovin,
• varilci,
• monterji kovinskih konstrukcij,
• ključavničarji,
• elektromehaniki,
• elektromonterji,
• upravljavci orodnih strojev,
• vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev
• ter delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah.
 

Vzroki za deficitarne poklice
Po mnenju Alenka Gorše Dolinar je »treba razloge pripisati tako pretekli izobraževalni politiki, manjši privlačnosti določenih smeri študija kot spremembam, ki so v preteklih desetletjih nastale v gospodarski strukturi države. Kot posledica so mnogi poklici postali slabše družbeno vrednoteni (zlasti tisti, za opravljanje katerih je potrebna poklicna izobrazba) in nagrajevani (npr. plače različnih inženirjev so pogosto nižje od plač ekonomskih ali pravnih strokovnjakov), poleg tega pa so v nekaterih poklicih tudi manj ugodni, težji pogoji dela (npr. poklici v gradbeništvu, gostinstvu, kovinarstvu, transportu ipd.), zato upadata tako interes za izobraževanje kot zaposlovanje v teh poklicih.« Po mnenju Mira Smrekarja bi lahko vzroke deficitarnosti iskali v samem izobraževalnem in vzgojnem sistemu, gospodarski usmerjenosti Slovenije, promociji poklicev in poklicnih interesov, sistemu plač in nagrajevanja v gospodarstvu in ne nazadnje tudi miselnosti ljudi in dodaja, da je zaradi izredne spremenljivosti in fleksibilnosti trga skorajda nemogoče napovedati, kakšne bodo razmere na trgu dela in delovne sile čez 10 let.

Kaj lahko naredimo?
»Kar lahko naredimo, je, da vlagamo v ljudi, v pridobivanje izkušenj in pridobivanje praktičnih znanj. Kajti zavedati se moramo, da je lahko prav vsak poklic in vsak dober kandidat deficitaren. Trenutni trendi kažejo, da bomo v prihajajočih letih priča povečanemu povpraševanju po razno raznih tehničnih kadrih, kadrih v IT-panogi, zdravstvenem osebju ter vrhunskem vodstvenem kadru,« je še pojasnil Miro Smrekar. Alenka Gorše Dolinar pa je povedala, da sta prav z namenom povečati interes za manj zanimive (deficitarne) poklice pristojni ministrstvi (ministrstvo za delo in šolstvo) ter ZRSZ že nekaj let zapored izvedli akcijo obveščanja ter promoviranja deficitarnih poklicev med srednješolci v zadnjih letih šolanja. ZRSZ je tudi izdelal posebne motivacijske videospote, s katerimi so promovirali nekatere najbolj deficitarne poklice, npr. poklic voznika, zidarja, kovinarja.«

Selitev deficitarnih kadrov …
Po mnenju Alenke Gorše Dolinar o »selitvah« pomanjkanja kadrov iz ene v drugo dejavnost v obdobju zadnjih petih let večinoma ne moremo govoriti, ugotavljajo pa, da se pomanjkanje večinoma istih kadrov še povečuje, saj zaradi večje gospodarske aktivnosti narašča število prostih delovnih mest, na drugi strani pa se zmanjšuje število brezposelnih oseb. Poleg tega se povečujejo strukturna neskladja na trgu dela.

Deficitarni kadri se vedno bolj zavedajo deficitarnosti!
Po izkušnjah družbe Adecco in Mira Smrekarja se deficitarni kadri vse bolj zavedajo svoje vrednosti na trgu dela in za razliko od preteklih let znajo to danes tudi iztržiti. »Lahko rečemo, da so današnji deficitarni kadri bistveno bolj aktivni in si znajo poiskati svoje pravo mesto. Vprašanje pa je, koliko se tem razmeram prilagajajo delodajalci.« Pri njih opažajo bistveno manjši premik naprej. Četudi se delodajalci problema zavedajo, so priča velikim težavam s pridobivanjem posameznih kadrov, niso jim pripravljeni ponuditi bistveno boljšega finančnega paketa ter drugih dodatnih ugodnosti.

Deficitarni kadri čez 5 let …
Kljub temu da na Zavodu spremljajo le tekoče povpraševanje po delavcih in se ne ukvarjajo z izdelavo napovedi, so na osnovi preteklih gibanj in pričakovanega gospodarskega razvoja sklepali, »da bodo nekateri poklici, ki so iskani danes, iskani tudi še v prihodnjih nekaj letih, npr. poklici v zdravstvu (zdravniki, medicinske sestre), strokovnjaki na področju računalništva, strokovnjaki tehničnih strok, poklici za razne storitve (poklici za gostinska dela, za zdravstveno, socialno oskrbo, za varovanje oseb in premoženja ipd), poklici za neindustrijski način dela (gradbinci, kovinarji ipd.),« je povedala Alenka Gorše Dolinar in dodala, »da se bodo s tehnološkim razvojem gotovo pojavili tudi nekateri novi poklici in s tem potrebe po delavcih za opravljanje teh poklicev«.

Jasna slika in vizija o želenih kadrih je ključ do pridobivanja deficitarnih kadrov!
Po mnenju Mira Smrekarja bi bilo idealno, da bi imela podjetja pri strateškem načrtovanju internega zaposlovanja jasno sliko in vizijo o tem, katere oz. kakšne kadre bodo potrebovala v svojih vrstah. V kolikor ugotovijo, da bodo potrebovali kadre, ki jih na trgu praktično ni oziroma jih je zelo malo, morajo izoblikovati analizo svoje ciljne skupine. To pomeni ugotoviti, kaj so zanjo motivacijski dejavniki, kaj jo spodbuja, motivira, kako ta razmišlja, kaj si želi. Nadalje je treba vse to spraviti oz. uskladiti z dejanskimi okvirji družbe in realnimi možnostmi. Le na ta način si lahko podjetje resnično ustvari prave temelje, s katerimi bo uspešno gradilo svojo poslovno pot in si v luči dobrega delodajalca ustvarilo prednost pred konkurenco. »Opažamo, da se na našo agencijo obrača vse več podjetij, ki se sooča s težavami pridobivanja deficitarnih kadrov. Kot največji vezni člen v Sloveniji med iskalci zaposlitve in ponudniki dela, jim lahko pri tem pomagamo. Za vrhunske kadre se poslužujemo različnih orodij iskanja, s poudarkom na headhuntingu ter mreženju. V zadnjem času bi lahko izpostavili tudi pomen spletnega mreženja, ki ima pri vrhunskih kandidatih izjemno veliko težo,« je še dodal Miro Smrekar. Gorše Dolinarjeva pa meni, da je treba deficitarne kadre vsekakor iskati na različne načine. »Ponuditi jim je treba dobre pogoje dela, napredovanje in dobro plačilo. Težava pa ostaja, da jih na trgu primanjkuje, zato bi jih bilo treba nujno več tudi izobraziti. Možnost je še zaposlovanje tuje delovne sile. Vsekakor pa morajo za promocijo poklicev več storiti tudi ustrezne ustanove in poklicna združenja.«

Plača ni primarni izziv!
Dejstvo je, da se v podjetjih v razvitem svetu vse bolj zavedajo dejstva, da posameznikom pri oblikovanju zaposlitvene kariere plača ne predstavlja primarnega izziva. »Vse več je posameznikov, ki iščejo ravnovesje med privatnim in poslovnim življenjem. In mnogo jih poslovnega uspeha ne postavlja več v ospredje za vsako ceno. Praviloma so pripravljeni manj (časovno) delati kot pred nekaj desetletji. Seveda si tak način dela lažje privoščijo tisti, ki imajo znanje in izkušnje, ki jih primanjkuje in vodijo v deficitarnost,« je še dodal Miro Smrekar.

Pri deficitarnih kadrih bo treba ugotoviti, kaj so zanje motivacijski dejavniki, kaj jih spodbuja, motivira, kako razmišljajo in kaj si želijo.

Natalija Kunstek

www.mojedelo.com

 

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Petek
od 5 do 21 °C

Sobota
od 5 do 21 °C

Nedelja
od 6 do 22 °C

Anketa

Plastična operacija?
Zagotovo nekoč, v boju proti staranju
Seveda, na takšnem posegu sem že bil/a
Ne še, si pa želim določenih popravkov
Ne, osebno se za to ne bom odločil/a
Ne, sem absolutno proti medicinsko nepotrebnim posegom

    rezultat