Poslovna kosila - kaj je prav in kaj ne
Poslovno kosilo se v svetu razume kot čas za nadaljevanje pogovorov, kot dobro izkoriščen čas. Poslovna kosila zbližujejo poslovne partnerje, in če so pravilno vodena, pripeljejo do še tesnejših stikov ali celo do poslovnega prijateljstva. Seveda pa so lahko učinki tudi nasprotni. Zato si oglejmo kaj je prav in kaj ne, ko se odločimo za povabilo svojega poslovnega partnerja na poslovni obed.
Poslovni obedi so priložnost, ko lahko mnoga različna mnenja približamo drug drugemu, dosežemo dogovor, sklenemo posel. Vendar je potrebno vedeti, katere oblike obnašanja ustvarjajo dobro vzdušje, kako ravnati, da se med obedom dobro počutimo sami in da se dobro počutijo tudi naši gosti, kaj pomeni biti dober gostitelj.
Pri jedi smo lahko veliko bolj sproščeni, pri jedi drug drugega spoznavamo veliko bolje kot v pisarnah ali sejnih dvoranah poslovnih stavb. Ne pozabimo, da ravno gastrokultura razkriva, kdo smo, kaj smo in s kom se družimo!
Pogoji za povabilo na poslovni obed so izpolnjeni:
- če je bil poslovni pogovor uspešen,
- če je bila pogodba sklenjena, podpisana,
- če je poslovni partner (gost) iz drugega kraja.
Ko so izpolnjeni vsi pogoji za poslovno kosilo, je pomembno tudi, da se ga udeležijo le tisti, ki so bili vključeni v poslovne pogovore, ali tisti, ki so bili udeleženi pri podpisovanju pogodbe.
Če se poslovnega kosila iz tehtnih razlogov ne moremo udeležiti, nas lahko nadomešča le oseba, ki je bila tudi na pogovorih. Nikakor ne smemo reči: "Namesto mene bo šel z vami na kosilo Martin iz sosednje pisarne." Določena stopnja poslovnega partnerstva sploh ne pozna in ne dovoli nadomeščanja; oseba na določenem položaju vabi na kosilo osebo na enakem položaju (generalni direktor generalnega direktorja, predsednik upravnega odbora predsednika upravnega odbora itn.).
Ko odhajamo na poslovno kosilo, pozabimo na zakonitosti vodenja poslovnih pogovorov, na vse znanje o razporeditvi sedežev, položajih telesa, kje in kako sesti s svojim "nasprotnikom", s svojim sodelavcem ob strateških pogajanjih.
Prostor našega najbližjega sodelavca pri pogajanjih bo pri poslovnem kosilu zamenjal poslovni partner, stranka, gost. Ta bo začutil, kako ga cenimo že glede na to, kateri lokal bomo izbrali zanj. Nikar se ne tolažimo, da ne bomo nič krivi, če bo v lokalu kaj narobe, če bo postrežba nemogoča ali hrana slaba ali vino pretoplo. Ravno mi (s tajnico ali poslovnim sekretarjem vred) smo odgovorni za vse napake tam, kamor smo peljali svojega gosta.
Izbira lokala naj bi (posebno, če je gost iz drugega okoliša ali iz druge države) ustrezala po svoji kakovosti (lokacija, opremljenost, izbira hrane in pijače, strežba itd.), pomembnosti našega poslovnega partnerja in našemu odnosu do njega. Pri izbiri lokala ne pozabimo tudi na primerno ozračje (mir, resnost, možnost osamitve od bučnega dela restavracije, zaželene so včasih tudi posebne sobe).
Ne glede na odločitev pa ne pozabimo na svojo identiteto, na svoje korenine, ne sramujemo se priznati, od kod izhajamo. Pokažimo svojemu gostu, da se zavedamo kulture in tradicije svojega naroda, v katero spada tudi gastrokultura. Le tako bomo gostu pokazali, da spoštujemo tudi svoje, naše, in ne samo tuje.
Izberimo lokal, v katerem mu bodo na voljo tudi posebnosti naše nacionalne kuhinje, saj ima gost svojih francoskih ali italijanskih ter drugih specialitet dovolj doma ali v vseh mogočih hotelih po svetu. Toda ob prehranjevanju obvarujmo svoje goste pred "kulturnimi šoki"!
V poslovnem svetu, kot tudi sicer, pa je čedalje več tistih, ki pazijo na svoje zdravje, na svoj zunanji videz, tistih, ki se prilagajajo zdravemu načinu življenja, zdravi prehrani, ki v to verujejo in so tudi zelo ponosni na svojo disciplino v načinu življenja. Ne silimo jih, da bi zaradi naše pretirane, nasilne in včasih tudi moteče gostoljubnosti spreminjali svoj način prehrane. Nič bolj nas ne bodo imeli radi! Prav nasprotno! Jezni bodo nase, če se vam bodo dali pregovoriti in bodo prekinili svoje dneve diete zaradi ljubega miru, da bi ustregli vaši nasilni vnemi. Jezni bodo, ker so pozabili na svojo samokontrolo, na katero so tako zelo ponosni. Samoobvladovanje in disciplina v vsem sta pogoj za uspešnega poslovneža. Samo tisti, ki obvlada sebe, bo lahko obvladal tudi posel, premagoval probleme, obvladal skupino.
Povzeto po Poslovno komuniciranje: Evropske razsežnosti, Maribor 2004
