E-dokaz je izenačen z drugimi dokazi
Zakon določa, da se elektronskim dokumentom ne sme odreči veljavnosti
Pravno gledano so e-dokazi izenačeni z vsemi drugimi dokazi, vendar ker gre v konkretnih primerih za poznavanje informacijskih tehnologij, ki jim dostikrat ne sodišča, ne tožilci, ne odvetniki niso kos, se ti e-dokazi pogosto uporabljajo 'z rezervo', še posebej v primerih, ko pri nekem mejnem primeru izvedencem te stroke ne uspe didaktično poučiti vseh omenjenih glavnih akterjev postopkov. Ti te dokaze sicer sprejemajo, vendar zaradi nerazumevanja psihološko (ne pravno) podcenjujejo," nam je povedala odvetnica Nina Zidar Klemenčič. "V osnovi je treba povedati, da v dokaznem smislu, tako z vidika civilnih kot tudi kazenskih in upravnih postopkov velja prosta presoja dokazov, kar pomeni, da se načeloma vsak pravni elektronski vir lahko uporabi kot dokaz v postopku (civilnem, kazenskem, upravnem)."
"Vsi elektronski viri pa niso enako 'kakovosten' dokaz," poudarja Zidar Klemenčičeva, "določenim pravnim elektronskim virom se pripisuje večja dokazna vrednost, če izpolnjujejo nekatere standarde oziroma se o določenih elektronskih dokazih lahko v osnovi podvomi oziroma uspešno izpodbija med postopkom."
Oblike e-dokazov urejajo zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Četrti člen ZEPEP celo določa, da se podatkom v elektronski obliki ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki.
Načelo, izpeljano iz tega, pomeni, da je podatek v elektronski obliki izenačen s podatki klasičnih oblik, pri čemer pa je treba opozoriti, da je realnost v tujini vseeno drugačna kot v Sloveniji.
Vsega pa vseeno ne moremo uporabiti, zaradi zasebnosti je denimo elektronska pošta na sodišču veljavna šele, če vpogled in uporabo z odločbo dovoli sodišče. Najpomembnejši dokaz pa je bila elektronska pošta v postopku dokazovanja nepravilnosti v poslovanju škandalozno propadle ameriške energetske družbe Enron.
Ponarejanje in nadzor
Da so dokumenti v elektronski obliki veljavni, morajo biti opremljeni z digitalnim podpisom, ki pomeni tudi elektronski časovni žig. S tem se zazna vsaka sprememba oziroma prenarejanje. "Posebno težavo pomenijo fotografije, ki so občutljive tudi za retuše oziroma grafične obdelave, še preden je denimo fotografija opremljena z e-podpisom. V zvezi s tem se razvijajo določeni standardi in programska oprema, ki zazna grafične posege v fotografijo," razlaga Nina Zidar Klemenčič.
Digitalni podpis prav tako ureja ZEPEP, pomeni pa zagotovilo, da je povezan izključno s podpisnikom, da je iz njega zanesljivo mogoče ugotoviti podpisnika, da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod nadzorom podpisnika, ter da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka poznejša sprememba teh podatkov.
Ponarejanje elektronskih dokumentov je kaznivo, enako kot ponarejanje drugih dokumentov, za prekršek pa je predpisana kazen do dveh let zapora. Kazniv je tudi poskus ponarejanja. "V današnji dobi informatizacije in vse večjega pomena elektronskega poslovanja bodo tudi v praksi sodišč vedno bolj in bolj v ospredju taka vprašanja," je o goljufijah povedala odvetnica Zidar Klemenčičeva.
Kako do digitalnega podpisa
Digitalni certifikat pomeni vašo osebno izkaznico na spletu. Za fizične osebe je zastonj in velja pet let, pravne osebe pa to stane 8,76 evra na leto. Izdajajo jih certifikatne agencije, ki jih ni malo, med bolj znanimi in zaupanja vrednimi so PostaCA, SIGEN-CA, AC NLB in Halcom CA. Za pridobitev digitalnega certifikata je treba obiskati upravno enoto, banko ali pošto ter izkazati svojo identiteto. Tam tudi oddamo vlogo za pridobitev certifikata.
Po tem po pošti prejmemo avtorizacijsko kodo, po elektronski pošti pa referenčno številko. Zadnji dve potrebujemo pri prevzemu digitalnega potrdila na spletu. Ko ga prevzamemo, določimo še geslo, nato pa digitalni ključ shranimo na trdem ali prenosnem disku ali na katerem drugem mediju.
Vir in informacije: Finance, 29.10.2008, www.finance.si, Avtor: Rok Pikon
