| 

Postal sem podjetnik

Finančna kriza bi lahko močno udarila po izvoznikih

Finančna kriza bi lahko močno udarila po izvoznikih

07.11.2008 ob 11:34

Kriza z ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil je v zadnjem mesecu močno udarila po preostalem svetu, tudi po Evropi, kjer so se finančni sistemi nekaterih držav močno zamajali. Posamezne države in EU so sprejeli nekatere ukrepe, ki že kažejo pozitivne učinke, kljub temu pa se zdaj kriza seli na podjetja, to pa obremenjuje tudi izvoz.

Največji slovenski trgovinski partnerji so članice Evropske unije, predvsem države območja evra, tako da so slovenska podjetja dobro seznanjena z ukrepi posameznih držav, saj morajo biti vsi ukrepi, tudi nedavno sprejet sklep slovenske vlade o neomejenem garantiranju bančnih depozitov, usklajeni z ostalimi članicami EU. Zato pri trgovanju z državami članicami EU vsaj zaradi (ne)poznavanja finančnih razmer v državah ne bi smelo biti težav.

Druga zgodba pa je upočasnjevanje gospodarske rasti v nekaterih največjih slovenskih gospodarskih partnericah (Nemčija, Italija ...), ki ga je finančna kriza dodatno spodbudila. Podjetja v teh državah, tako kot drugje po uniji, zelo težko pridejo do posojil, saj so banke močno zaostrile kreditne pogoje. To bi se po ocenah gospodarstvenikov lahko negativno poznalo pri investicijskih in proizvodnih ciklih, kar bi privedlo tudi do manjših naročil. Zmanjšanje naročil v glavnih slovenskih gospodarskih partnericah pa bi zagotovo močno prizadelo slovenske izvoznike, ki bi morali iskati nove trge oz. znižati obseg poslovanja, s tem pa tudi zmanjšati število zaposlenih.

Manj znani so ukrepi držav nečlanic EU, s katerimi želijo posamezne države obvarovati svoj bančni in finančni sistem. V večini držav nekdanje Jugoslavije finančni ministri trdijo, da so njihovi finančni sistemi stabilni, da ni potrebno uvesti kakršnihkoli ukrepov in da ni težav, saj da nimajo neposrednih povezav z dogajanjem na ameriškem in evropskih finančnih trgih. Vendar to po ocenah številnih gospodarskih analitikov povsem ne drži, predvsem zaradi dejstva, da je večina bank na Hrvaškem, v BiH, Makedoniji, Črni gori in tudi Srbiji v rokah tujih bank, pretežno bank iz držav članic EU (Italija, Avstrija, Nemčija, Grčija). To pa v primeru težav matičnih bank pomeni tudi težave za hčerinske banke in tudi za bančne sisteme teh držav, ki so relativno nerazviti.

Posledično bi težave s financiranjem v državah nekdanje Jugoslavije lahko imelo negativne posledice za slovenske izvoznike, saj bi se s finančnimi težavami v regiji, s tem pa tudi z zmanjšanjem že tako relativno nizke kupne moči prebivalstva, povpraševanje po slovenskem blagu precej zmanjšalo.

Ruski trg je veliko bolj stabilen, saj ima država več kot 550 milijard dolarjev deviznih rezerv, ruska vlada pa je ob morebitnih težavah v finančnem sistemu napovedala finančne injekcije, s katerimi bi preprečili primanjkljaj gotovine. Kljub temu pa obstaja nevarnost, da bi v primeru nadaljnje finančne krize v ZDA in EU padlo povpraševanje po nafti, kar bi močno znižalo njeno vrednost, to pa bi lahko povzročilo manjšo gospodarsko rast v Rusiji, ki je kot največji izvoznik energije na svetu precej odvisna tudi od prodaje nafte. To bi po ocenah ruskih gospodarskih analitikov lahko privedlo do manjše porabe države (zdravstveni sistem, različna javna naročila), pa tudi prebivalstva. To pa ne bi bila dobra novica za slovenska podjetja, ki so se zelo dobro pozicionirala v največji državi na svetu.
 


 

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 16.10.2008, Avtor: Bojan Pivk

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Sreda
od 12 do 24 °C

Četrtek
od 10 do 24 °C

Petek
od 7 do 22 °C

Sobota
od 7 do 21 °C

Anketa

Dopust...
je že mimo
šele pride
ga ne potrebujem

    rezultat