Kaj pomeni podoba oziroma imidž podjetja
Obstaja več teoretskih modelov oblikovanja in upravljanja korporativne identitete. Po modelu Birkigt-Stadler jedro korporativne identitete tvori osebnost podjetja, ki jo sestavljajo:
a) védenje podjetja (ponudbeno, cenovno, komunikacijsko in družbeno védenje – danes bi temu rekli know-how podjetja).
b) komunikacije (verbalne in vizualne) ter
c) pojavnostna slika, to je osebnost podjetja skozi vzpostavljene standarde celostnega grafičnega oblikovanja.
Pomemben preskok za razumevanje problematike oblikovanja celostnega oblikovanja pa je dejstvo, da se tako vzpostavljena identiteta prek različnih komunikacijskih kanalov (tiskani mediji, TV, radio, internet, mobilna komunikacija) posreduje različnim ciljnim javnostim, kjer se šele začne dejansko vzpostavljati podoba ali imidž o podjetju. Če poenostavimo, znak podjetja, pa naj bo še tako lep in všečen, sam ne more nikoli ustvariti podobe o podjetju, temveč le pomembno pomaga vzpostavljati osebnost podjetja, s tem korporativno identiteto, in se šele posredno, s posredovanjem skozi različne medije začne v zavesti vsakega posameznika, gledalca, kupca, odražati kot znak, identifikator določene specifične dejavnosti, dobrih ali slabih izdelkov in storitev. V tem trenutku torej dejansko šele začne nastajati tista podoba ali imidž o podjetju, o kateri se običajno govori, ko se govori o imidžu.
Prvi znaki podjetij so stari 150 let
Težko je verjeti, da se na Slovenskem prvi znaki v sodobnem pomenu besede pojavijo že na začetku druge polovice 19. stoletja. Velika obrtniška razstava, ki je leta 1844 v Ljubljani zbrala večino takratnih obrtnikov in tovarnarjev iz vseh slovenskih dežel, Avstrije in Češke, je skupaj z izgradnjo Južne železnice do Ljubljane 1849 občutno pospešila razmah trgovine, obrti in industrije. Sočasno z novo konkurenco se pojavi potreba po označevanju proizvodov, tako da se leta 1859 pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani začne voditi registracija »varstvenih žigov in znamk«. Tako imenovani Marken Register se vodi vse od leta 1920 do 1923, ko registracijo prenesejo na patentni urad v Beograd. Prvi resnejši grafični znak, prijavljen v Marken Registru, je znak z motivom prašiča – Rizzoli's Schutz.marke. Do leta 1920 je bilo registriranih 775 znakov oziroma znamk.
Prvo izkazano zavedanje o pomembnosti znaka pa je razvidno iz ene prvih oglaševalskih akcij za mila Zlatorog, kjer je prvič navedeno, citiram: »Ta znak jamči za kakovost!« Misel torej, ki je z vidika zavedanja pomena znakovnosti izredno pomenljiva in pomembna.
Prva večja celostna grafična podoba, za katero lahko rečemo, da zadaj stoji razmeroma celosten in sistemski pristop, je bila izdelana za Ljubljanski velesejem, verjetno različnih avtorjev, med katerimi izstopa starosta takratnih slikarjev Ivan Vavpotič.
Vir in informacije: Podjetnik, Oktober 2008, www.podjetnik.si, Avtor: Matjaž Mazzini
