Pot do celostne grafične podobe
Pred začetkom del v projektu celostne grafične podobe, naj gre za malo, srednje ali veliko podjetje, se kaže zavedati, da je treba projekt voditi na dveh nivojih – na najvišjem, kamor sta vključena lastnik podjetja in najožje vodstvo podjetja, vključno z glavnim direktorjem, ter pri večjih podjetjih v srednjem nivoju z vključitvijo nižjega in srednjega menedžmenta, ki skrbi za konkretno izvajanje sklepov. Ne glede na velikost podjetja pa mora ključne odločitve in sklepe sprejemati vodstvo podjetja, saj je le to jamstvo za to, da bodo novo ali prenovljeno podobo sprejeli tako vsi zaposleni kot poslovni partnerji, kupci in drugi deležniki podjetja.
Izdelava celostne grafične podobe se praviloma deli na štiri faze:
1) Prva je faza raziskovanja, analiz in strateških priporočil. V okviru te faze je treba opraviti tako imenovane namizne raziskave obstoječega stanja, SWOT- analize, revizije oblikovanja, komunikacij in védenja podjetja, različno število internih in eksternih intervjujev s predstavniki različnih javnosti, na osnovi katerih se podjetju izdela strateška priporočila. Ta priporočila opredeljujejo vizijo, poslanstvo, vrednote in cilje podjetja, ki so ključno izhodišče za določitev želene identitete in imidža podjetja ter metod in orodij potrebnih za njihovo dosego.
2) Druga faza je razvoj koncepta vizualne identitete, ki predpostavlja razvoj različnih konceptov vizualne identitete, v okviru katerih se razvijejo različice slikovnih ali besednih znakov, barvne in tipografske variante, ki v največji meri omogočajo v prvi fazi zastavljeno izhodišče želene identitete in imidža. Zaključek te faze je izbor ustrezne znakovne rešitve.
3) Naslednja faza sta lansiranje in predstavitev novega znaka in razvoj celostne grafične podobe. V zvezi z lansiranjem je treba omeniti, da ima podjetje le enkrat priložnost predstaviti spremembo celostne grafične podobe, in to mora praviloma narediti zelo opazno. V nasprotnem primeru je sprememba neopazna ali v najboljšem primeru slabo opazna in zato ves finančni vložek ničen.
4) Zadnja faza pa je izvedba celostne grafične podobe, v okviru katere je treba sprejeti urnik in proračun, izvesti svetovanje, vpeljati identiteto na vseh elementih ter izdelati osnovne vzorčne sezname za zgradbe, signalizacijo, tiskovine, oglaševanje, uniforme ... Zaključek te faze in obenem celotnega projekta celostne grafične podobe pa je izdelava kontrolnega priročnika, določitev skrbnika celostne grafične podobe ter izvedba meritev učinkovitosti programa celostne grafične podobe ob sočasnih ukrepih za odpravo morebitnih komunikacijskih šumov.
Izbira izvajalca
Tako kot je usoda vseh običajnih smrtnikov, da se prej ali slej srečajo z župnikom, muftijem ali rabinom, je hočeš nočeš tudi usoda vseh podjetnikov, da se srečajo z dizajnerjem, ki jim naslika gradove v oblakih in hkrati nebesa na zemlji. A ker je že več kot petdeset let poznana tista sintagma, »da je oblikovanje prepomembno, da bi ga prepustili samo oblikovalcem«, je kljub velikim besedam in strastnim obljubam pred izbiro izvajalca celostne grafične podobe potreben tehten razmislek o tem, kako vsebinsko kompleksno in kako na široko zastavljeno podobo želimo ustvariti in se na podlagi tega potem odločiti o izbiri izvajalca.
Malim podjetjem, ki se oblikovanja celostne grafične podobe lotevajo iz nezahtevnih izhodišč ter z razmeroma malim proračunom, lahko ustrezno svetujejo in jih servisirajo številni tako imenovani svobodnjaki, grafični oblikovalci posamezniki, različni s.p.-ji ali mali studii, ki se predvsem osredotočijo zgolj na oblikovanje znaka ter osnovnih aplikacij, vizitk, dopisnih listov, računov, štampiljk in podobnega. Tovrstne rešitve praviloma niso kompleksno zastavljene in predvsem merijo na všečnostno noto – »lep znak za uspešno podjetje«.
Za mala podjetja z jasno vizijo, strategijo in cilji ter zlasti za srednja in praviloma večja podjetja pa velja, naj se pri izbiri izvajalca celostne grafične podobe odločijo za primeren in z ustreznimi referencami opremljen oblikovalski studio ali marketinško agencijo. Izbor enih ali drugih je seveda povezan s kompleksnostjo reševanja problema označevanja podjetja in njegovih blagovnih znamk ter z ustreznimi strokovnjaki različnih profilov in izkušenj, potrebnih za kakovostno realizacijo. V Sloveniji je v zadnjem desetletju zraslo lepo število manjših, razmeroma kakovostnih in specializiranih studiev, ki s konkurenčnimi cenami ter možnostjo poglobljenega pristopa za mala in srednja podjetja nedvomno pomenijo primernejšo izbiro od velikih agencij.
Vir in informacije: Podjetnik, Oktober 2008, www.podjetnik.si, Avtor: Matjaž Mazzini
