Zaposlovanje in delo na črno
Kdaj gre za delo in kdaj za zaposlovanje na črno? Delo in zaposlovanje na črno določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000 s sprem., v nadaljevanju: ZPDZC).
Tako se za delo na črno v skladu s tretjim členom omenjenega zakona šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih:
-
če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oz. opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti,
-
če podjetnik opravlja dejavnost, katere nima vpisane v ustrezen register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,
-
če pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
-
če tuje podjetje ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji prek podružnic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja,
-
če posameznik opravlja dejavnost oz. delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa ta ali drugi zakoni.
Za zaposlovanje na črno pa se v skladu s petim členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:
-
z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
-
zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev,
-
omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba.
Za zaposlovanje na črno pa se šteje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.
Če je v primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka na črno zaposlena brezposelna oseba, se v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZPDZC domneva, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pravna oseba ali podjetnik mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v roku 3 dni po tem, ko pristojni inšpektor (to je Inšpektorat RS za delo) ugotovi zaposlitev na črno. Če ji pogodba v tem roku ni vročena, lahko zahteva sodno varstvo.
Tako delo kot tudi zaposlovanje na črno sta prepovedana. V kazenskih določbah ZPDZC so predvidene tudi globe za kršitelje določb tega zakona. Vendar pa kršitev dela in zaposlovanja na črno ne obravnava isti inšpekcijski organ – Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno namreč določa, da Tržni inšpektorat RS nadzoruje kršitve določb v zvezi z delom na črno, Inšpektorat RS za delo pa kršitve določb v zvezi z zaposlovanjem na črno.
Opozoriti je treba tudi na določbe ZPDZC, ki določajo izjeme, ki se ne štejejo za delo oz. zaposlovanje na črno.
Aktivnosti, ki se ne štejejo za delo na črno, so:
-
medsebojna sosedska pomoč,
-
delo v lastni režiji,
-
nujno delo,
-
humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po ZPDZC ali po drugih predpisih,
-
osebno dopolnilno delo.
Aktivnosti, ki se ne štejejo za zaposlovanje na črno, pa so:
-
kratkotrajno delo,
-
malo delo,
-
nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po ZPDZC in po drugih predpisih.
Če se omejimo samo na izjeme od zaposlovanja na črno, saj je Inšpektorat RS za delo pristojen nadzorovati samo kršitve določb v zvezi z zaposlovanjem na črno, navajamo definiciji kratkotrajnega in t.i. malega dela po ZPDZC.
Kratkotrajno delo
Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oz. solastnika gospodarske družbe oz. zasebnega zavoda ali oseba, s katero je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, in traja največ 40 ur mesečno.
Tovrstno delo se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajših od 15 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov, varstva žensk, varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, in predpisi o varnosti ter zdravju pri delu.
To delo se lahko opravlja na podlagi predhodne prijave upravni enoti, kjer se delo opravlja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tega zakona. Upravna enota mora en izvod prijave nemudoma posredovati pristojnemu inšpektoratu za delo (glej Navodilo za opravljanje kratkotrajnega dela, Uradni list RS, št. 91/2008 z dne 26.09.2008).
Malo delo
Kot malo delo se šteje delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50% minimalne plače po zakonu, če takšno delo opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine.
Malo delo se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajših od 15 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov, varstva žensk, varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, in v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
Delodajalec in oseba, ki opravlja malo delo, skleneta pogodbo o mali zaposlitvi, v kateri določita:
-
podatke o pogodbenih strankah,
-
datum nastopa dela,
-
vrsto dela s kratkim opisom in kraj opravljanja dela,
-
čas trajanja dela na dan, na teden in na mesec,
-
določilo o znesku plačila za opravljanje dela in o načinu izplačevanja plačila,
-
druge pravice in obveznosti.
Delodajalec prijavi osebo, ki opravlja malo delo, v socialno zavarovanje in na njeno plačilo obračuna in plača prispevke za socialno varnost po zakonu. Pri ugotavljanju in odmeri pravic iz socialne varnosti se zavarovanje po tem členu upošteva kot delovno razmerje s krajšim od polnega delovnega časa po zakonu.
Vir: www.id.gov.si - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorat RS za delo
