Po novem možna razglasitev osebnega stečaja
S 1. oktobrom se začenja uporabljati zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, s katerim se uvajata dva nova pravna instituta, ki ju doslej v slovenskem pravu še nismo poznali. Gre za postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine.
Zakon ureja tri področja, in sicer finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami (to so postopek prisilne poravnave in stečajni postopek pravne osebe, osebni stečaj in stečaj zapuščine) ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Nekatere določbe so sicer v veljavi že od uveljavitve zakona, to je letošnjega 15. januarja.
Pravila o postopku osebnega stečaja se uporabljajo za stečaj vsake fizične osebe, tako za podjetnika kot za zasebnika in potrošnika. V skladu z zakonom lahko postopek osebnega stečaja predlaga tako sam prezadolžen dolžnik kot tudi upniki. Stečajnega dolžnika pri vseh poslih, ki so potrebni za izvedbo postopkov osebnega stečaja, zastopa upravitelj.
Zaradi uvedbe instituta osebnega stečaja na ministrstvu za pravosodje pričakujejo močno razbremenitev izvršbe. Običajno gredo namreč v stečaj osebe, ki imajo več dolgov in upnikov, kar sedaj pomeni tudi večje število zahtevkov za izvršbo. Z uvedbo osebnega stečaja pa se bodo vsi dolgovi združili v en sam postopek stečaja, kar bo izvršbeni oddelek zagotovo razbremenilo.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je konec lanskega decembra v DZ ob predstavitvi novega zakona, s katerim se nadomešča veljavna ureditev v zakonu o finančnem poslovanju podjetij in zakonu o prisilni poravnavi stečajev in likvidacij, izpostavil predvsem posodobitev ureditve omenjenih postopkov ter njene ureditve s potrebami razvitega tržnega gospodarstva. Z zakonom naj bi se zagotovilo tudi hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopka zaradi insolventnosti ter skrajšalo trajanja postopkov, ki sedaj po Maroltovih besedah potekajo nerazumno dolgo.
Že od sredine januarja velja poglavje o finančnem poslovanju družb in pravnih oseb, katerega določbe poslovodstvom družb nalagajo, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke. Poslovodstvo mora pri vodenju poslov družbe ravnati s poklicno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, naloga nadzornega sveta pa je, da izpolnjevanje teh nalog preverja.
V primeru insolventnosti je najpomembnejše načelo enakega obravnavanja upnikov. Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, izjema so tiste, ki so nujne za redno poslovanje družbe.
Vir: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. - Davki in računovodstvo, avtor: STA
