Zdravilne rastline v jeseni
Jesen je nedvomno tu! Z njo pa prihajajo tudi bolj pogoste težave z zdravjem, od tistih kroničnih obolenj, ki nam v jesenskem času vedno delajo večje težave, do raznih virusnih obolenj, grip, prehladov in podobno. Do ozdravljenja si pomagamo na različne načine. Med drugim si lahko pomagamo tudi s tistim, kar nam mati narava ponuja v tem barvno čarobnem jesenskem času, ko dozorijo marsikatere zdravilne rastlin. Med njimi so take, nam dajejo plodove, druge pa korenine in korenike. Podzemne dele, kot so korenine, korenike, čebulice in gomolje, izkopljemo pozno jeseni, ko rastline še lahko prepoznamo. Le s korenin in korenik pod tekočo vodo s ščetko odstranimo zemljo. Takoj jih posušimo, da se zaradi encimskih procesov sestavine ne spremenijo. Mesnate korenike prej razrežemo, sicer pa sušimo rastline cele. Neposredno pred uporabo ali pripravo čajne mešanice jih zrežemo ali zdrobimo. V nadaljevanju si poglejmo, kako jih lahko uporabimo v zdravilne namene.
Peteršilj
-
Peteršilj vsi dobro poznamo. Peteršilj odganja vetrove, pomirja krče in preprečuje vrenje v črevesu. Prežvečeni peteršiljevi listi izboljšujejo našo sapo. Njegovi vitamini in eterično olje pospešujejo presnovo, odpravljajo zadah v ustih in spodbujajo izločanje žlez.
-
Tudi kuhana korenina je zdravilna. Zaradi vsebnosti eteričnega olja, sluzi in raznih sladkorjev odlično deluje na bolan želodec.
-
Čaj, ki ga pripravimo iz posušene korenine, odvaja odvečno tekočino v nogah, osrčniku in trebušni votlini.
Pravi kolmež
-
Kolmež v jeseni izkopljemo s koreniko, mu odstranimo nadzemne dele in koreninice, ga očistimo, operemo ter razrežemo na trakove, ki jih posušimo na topli peči ali v sušilniku. Korenika, ki je zunaj rjava, znotraj pa bela, prijetno diši ter je grenkega dišavnega okusa.
-
Kolmeževe korenine uporabljamo pri želodčnih težavah, katarju, bolečinah in krčih v želodcu in črevesju, težavah z jetri in trebušno slinavko. Če imamo želodčne težave zaradi preobilice želodčne kisline, ki povzroča vnetje, razjede in s tem tudi krče in bolečine, čaj pijemo po požirkih pred vsako jedjo. Če pa ta čaj pijemo po jedi, spodbuja delovanje želodca in črevesja, prebavo in odganja vetrove.
-
Iz kolmeževih korenin pripravljamo čaj tako, da eno veliko žlico droge prelijemo s pol litra mrzle vode, pustimo da se namaka nekaj uro, nato segrejemo do vrenja, odstavimo, pokrijemo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Nato precedimo in čaj pijemo zjutraj in zvečer po eno skodelico.
Luštrek
-
Luštrek ima v zemlji kratko, debelo koreniko s številnimi koreninami, ki jo izkopljemo v jeseni, dobro operemo in razrežemo na drobne koščke ter posušimo na topli peči ali v sušilniku.
-
Zdravilna je vsa rastlina in jo uporabljamo kot neškodljiv diuretik, stomahik in karminativ. Glavni učinek ima eterično olje, ki spodbuja izločanje vode iz telesa, spodbuja pretok krvi v prebavilih, delovanje prebavnih žlez, pospešuje prebavo in lajša težave, ki jih povzročajo plini v črevesju. Luštrek uporabljamo tudi za lajšanje težav, ki jih povzročajo ledvični pesek in kamni, žene na vodo in lajša težave bolnikom, ki jim zastaja voda zaradi težav s srcem in jim otekajo noge. Poleg tega pa luštrekove sestavine tudi pomirjajo in ljudsko zdravilstvo priporoča luštrekov čaj tistim, ki jih muči močno potenje in živčna izčrpanost.
-
Za čaj vzamemo eno veliko jedilno žlico posušenih korenin, jih prelijemo s pol litra mrzle vode, segrejemo do vrenja, pustimo ohladiti, precedimo ter popijemo dve do tri skodelice čaja na dan.
Navadni gladež
-
Navadni gladež ima v zemlji zelo dolgo, močno, nekoliko olesenelo korenino. Raste v pustih, negnojenih tleh, po senožetih in pašnikih, od nižin do višav.
-
Pozno v jeseni izkopljemo samo dolge, več let stare korenike. Razkoljemo jih po dolžini, nato jih posušimo na soncu ali v sušilniku. Gladeževa korenina je trda, najprej osladnega, nato pa zoprnega, žgočega okusa.
-
Zdravilne snovi odvajajo vodo iz telesa, spodbujajo delovanje jeter, uravnavajo presnovo. Čaj iz gladeževih korenin tako tudi čisti kri, pospešuje izločanje sečne kisline, lajša težave pri putiki, revmatičnih težavah, pri ledvičnih boleznih, pri ledvičnemu pesku in kamnih, pri oteklih nogah itd.
-
Za čaj vzamemo eno veliko žlico zdrobljenih korenin, jih prelijemo s pol litra mrzle vode in namakamo eno uro. Nato čaj kuhamo 5 minut in ohladimo. Precedimo in večkrat na dan popijemo po skodelico ali dve tega čaja.
Navadni šipek
-
Navadni šipek je bodičast grm s številnimi vejami. Spomladi nabiramo lepe dišeče cvetove, v jeseni pa zrele šipkove glavice. Te navidezne plodove moramo najprej razrezati in ločiti omesenele dele od dlakastih plodičev. Vse moramo takoj posušiti na toplem soncu ali v sušilniku.
-
Mesnati deli vsebujejo veliko vitamina C, čreslovin, raznih sadnih kislin, sladkorjev, flavonov, pektinov, eteričnih olj itd. Zaradi vseh teh snovi je navadni šipek odlična zdravilna rastlina. Iz posušenih plodov pripravljamo čaj, ki koristi zlasti pozimi, ko nas mučijo prehladi in gripa. Šipkov čaj povečuje obrambne sposobnosti organizma proti raznim okužbam ter deluje osvežilno pri vročinskih boleznih. Ker pa vsebuje šipek precej sadnih kislin in pektinov, čaj tudi ugodno deluje na prebavila, zlasti pri prebavnih težavah malih otrok.
-
Šipkov čaj pospešuje delovanje ledvic in preprečuje nastanek ledvičnega peska in kamnov, zato lahko pijemo šipkov čaj pri bolezenskih vnetjih ledvic, mehurja in pri težavah, ki jih povzroča preobilica sečne kisline v krvi.
-
Iz šipka pripravljamo čaj tako, da dve zvrhani čajni žlički zdrobljenega šipka prelijemo s skodelico mrzle vode, zavremo in kuhamo na majhnem ognju 10 minut. Nato precedimo, sladkamo z žličko medu in čez dan popijemo nekaj skodelic tako pripravljenega čaja.
Navadni glog
-
Pri glogu nabiramo v jeseni njegove zrele plodove, ki jih sušimo na topli peči ali v sušilniku.
-
Njegove zdravilne snovi krepijo delovanje srca, izboljšajo prekrvavitev in pomirjajo. To pride do izraza pri starejših ljudeh, ki imajo občutek tiščanja okoli srca, povišan krvni tlak, razbijanje srca in jih muči tudi vrtoglavica. Lajšajo tudi težave pri poapnenju žil in srčni nervozi. Uravnavajo krvni tlak, tako previsok kot prenizek in krepijo krvni obtok, kar se kaže tudi v boljšemu delovanju ledvic. Učinek na srce je počasen in se pri rednemu pitju pokaže najprej kot olajšanje težav in bolnik se bolje počuti, tiščanje okrog srca se zmanjšuje in s tem tudi občutek tesnobe.
-
Čaj pripravljamo iz posušenih glogovih plodov tako, da plodove najprej stolčemo, nato vzamemo dve kavni žlički plodov in jih čez noč namočimo v skodelici mrzle vode. Zjutraj segrejemo do vrenja, odstavimo, ohladimo in precedimo. Na dan popijemo tri do štiri skodelice tega čaja počasi po požirkih.
Baldrijan
-
Baldrijan ima v zemlji debelo koreniko s številnimi koreninicami. Nabiramo korenike dvoletnih rastlin v jeseni ali zgodaj spomladi.
-
Očiščene korenike razrežemo na koščke in vse posušimo na topli peči ali v sušilniku. Pri sušenju se razvije prediren, skoraj zoprni vonj. Zdravilne učinkovine v teh korenikah dobro delujejo pri živčnih motnjah, nevrasteniji, histeriji, duševni utrujenosti in nespečnosti. Lajšajo srčne težave, nepravilen utrip srca, poživljajo krvni obtok. Pomagajo tudi pri nervoznem bruhanju in prebavnih motnjah živčnega izvora. Ker spodbujajo izločanje žolča in pomirjajo krče gladkega mišičevja, lajšajo bolečine pri žolčnih kamnih, napihovanju in slabi prebavi.
-
Iz baldrijanovih korenin si pripravljamo čaj. Najboljši je hladen in si ga pripravimo tako, da eno veliko jedilno žlico korenin prelijemo s pol litra mrzlé vode in pustimo 12 ur namakati. Nato precedimo in čez dan popijemo po tri skodelice te tekočine.
Ginko
-
Pri ginku nabiramo zlatorumene liste, ki pa jih ne uporabimo za čaj, ampak iz njih pripravljamo izvlečke.
-
Njegove zdravilne snovi delujejo na žile, tako, da blažijo krče in jih širijo. To pride predvsem prav pri boleznih arterij na nogah ali na drugih delih telesa, ko so žile bolj zožene in ovirajo prekrvavljenost nog, rok in možgan.
-
Z zdravilnimi pripravki ginka tako dobijo prizadeti deli telesa več glukoze in kisika, krči oslabijo in s tem tudi bolečina. Z rednim uživanjem ginkovih pripravkov se zboljša splošno počutje bolnikov, zmanjša se vrtoglavica in izboljša se spomin. Krčevite bolečine v nogah se zmanjšajo in bolniki, ki težko hodijo in se morajo pri tem večkrat ustaviti zaradi bolečin, lažje premagajo težave pri hoji.
-
Ginkovi izvlečki zavirajo arterosklerozo, nase vežejo škodljive proste radikale in ščitijo žilne stene pred poškodbami, ščitijo tudi žile pri kemoteraoiji.
Jesenska vresa
-
Jesenska vresa je grmiček, ki cveti konec poletja ali v jeseni in je zelo znana medonosna rastlina.
-
Nabiramo cvetoče poganjke in same cvetove in jih posušimo v senci na prepihu. Posušeni cvetovi morajo po sušenju ohraniti svojo naravno barvo.
-
Jesensko vreso uporabljamo za čiščenje krvi, za spodbujanje delovanja ledvic, zoper bolezni sečil, posebno še zoper vnetje mehurja, pri zastoju vode v telesu ter pri presnovnih motnjah, ki se kažejo kot putika, ledvični kamni in pesek. Pri tem lajša težave, ki spremljajo potovanje ledvičnega kamna ali peska iz ledvic v mehur.
-
Za čaj vzamemo dve zvrhani kavni žlički posušenih poganjkov ali cvetov, jih poparimo s četrt litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati, da se čaj nekoliko ohladi. Nato precedimo in pijemo tako pripravljen čaj trikrat na dan po skodelico.
Vir: www.ce-lekarne.si - Pripravil: Boris Jagodič, mag.farm.
