Miti o podjetnikih
Večina predstav o podjetnikih je zgrešenih, trdi ameriški profesor podjetništva Scott A. Shane. Povprečen podjetnik nima visokih ciljev, želje po rasti in visokih prihodkih, ampak se le bojuje za preživetje.
Podjetniki so ambiciozni posamezniki, ki si zastavijo visoke cilje in so pripravljeni trdo delati, da jih uresničijo. Ne poznajo ovir, ampak samo izzive. So mojstri komuniciranja in vodenja … Bla, bla, bla. Vse to so samo miti oziroma iluzije o podjetnikih, ki jih resne študije ne potrjujejo, trdi ameriški profesor podjetništva Scott A. Shane. V svoji novi, dokaj odmevni knjigi The Illusions of Entrepreneurship (Iluzije o podjetništvu) našteva nekaj deset mitov in jih razbija s konkretnimi podatki, ki jih drugi avtorji skrivajo ali tolmačijo, kot jim pač ustreza. Poglejmo si nekatere med njimi.
Mit: Podjetniki iščejo donosne dejavnosti
Microsoft, Google, Yahoo … Visoka in IT-tehnologija sta meka za podjetnike. Vendar statistika pravi, da samo 7 odstotkov novih podjetnikov (v Ameriki) dela v visoki tehnologiji. Večina pa jih izbere dejavnosti, ki niso najdonosnejše oziroma so celo najmanj donosne, kjer je konkurenca največja in možnosti za uspeh najmanjše. Take so gradbeništvo, trgovina na drobno in osebne storitve. Razlogov za to je več. Prvič, te dejavnosti ne zahtevajo velikih začetnih finančnih vložkov. Drugič, skoraj polovica novih podjetnikov izbere dejavnost, v kateri so delali že v prejšnji službi. Tretjič, novinci najraje izberejo dejavnost, v kateri najlaže začnejo, to pa pomeni, da je v teh dejavnostih konkurenca že tako največja.
Mit: Za podjetništvo se odločajo najsposobnejši
Za ljudi so podjetniki junaki. Pomislite samo na Billa Gatesa ali na Igorja Akrapoviča. Ta dva sta res junaka, vendar je med podjetniki izjemno malo njima podobnih. »Tipičen podjetnik je veliko bolj podoben fantu, ki živi čez cesto ali sedi poleg vas v cerkvi,« pravi Scott A. Shane. Raziskave kažejo, da podjetniki nimajo prav nobenih posebnih sposobnosti ali psiholoških prednosti pred drugimi ljudmi. Ljudje se v večini odločajo za podjetništvo, ker ne želijo delati za druge in ker želijo zaslužiti za preživetje. Manj ko posameznik zasluži v službi in več služb ko zamenja, večja je verjetnost, da bo šel na svoje. Brezposelni se celo dvakrat pogosteje odločajo za samozaposlitev kot zaposleni.
Mit: Podjetništvo je za mlade
Vsi poznamo zgodbe o dvajsetletnih študentih, ki so pustili študij in v nekaj letih obogateli kot podjetniki. Nekaterim je to res uspelo, mnogo zgodb pa je privlečenih za lase. Podatki kažejo, da podjetništvo ni igra mladih. Leta 2004 je bilo v Ameriki samo 2,4 odstotka novih podjetnikov mlajših od 24 let. Največ ljudi pa je ustanovilo podjetje, ko so bili stari med 35 in 44 let. Povprečen podjetnik oziroma lastnik podjetja pa je še starejši.
Mit: Mlada podjetja so najbolj dinamična
Kaj je značilno za mlada podjetja? Da so dinamična, hitro rastejo, zaposlujejo, imajo visoke cilje? Daleč od tega. Značilno novo podjetje je tako dolgočasno, da nikdar ne pride v medije. Ni posebej inovativno, ne postavlja se po robu konkurenci, nima pomembnih konkurenčnih prednosti in niti nima želje rasti. Kot kažejo raziskave, skoraj vsa nova podjetja izdelujejo oziroma ponujajo iste izdelke in storitve, kot so že na trgu. Celo med 500 najhitreje rastočimi zasebnimi podjetji v Ameriki (po lestvici Inc. 500) jih samo desetina ponuja edinstvene izdelke.
Povprečno novoustanovljeno podjetje ima samo enega zaposlenega, in to je ustanovitelj. »Študija na reprezentativnem vzorcu novih podjetij leta 1998 je pokazala, da jih 81 odstotkov ni imelo želje po rasti,« pravi avtor knjige. Še več: v Ameriki skoraj polovica novih podjetnikov začne delati na svojem domu. Toda med njimi jih po petih letih doma še vedno dela dobrih 95 odstotkov.
Mit: Začne se z dobro poslovno idejo
Nekako samoumevno se zdi, da novi podjetniki pred ustanovitvijo podjetja poiščejo dobro poslovno idejo, če ne celo opravijo raziskavo trga. Študije kažejo, da so taki podjetniki prej izjema kot pravilo. Samo tretjina novih podjetnikov idejo sistematično išče. Pomislili bi lahko, da podjetniki zanemarjajo pomen iskanja ideje, ker jo že imajo in trdno verjamejo vanjo. Toda samo 37 odstotkov jih ima idejo, preden ustanovijo podjetje.
Začetek podjetniške poti vsaj v praksi vsekakor ni jasen linearen proces, ki se začne z zbiranjem ideje in konča z ustanovitvijo podjetja. Na Švedskem tako ugotavljajo, da ima pol leta po ustanovitvi podjetja samo 6 odstotkov ustanoviteljev izdelan poslovni načrt. Ne glede na to pa velja, da se tisti s poslovnim načrtom verjetneje resneje lotijo ustanavljanja podjetja in tudi poznejšega upravljanja.
Mit: Nova podjetja financirajo tvegani kapitalisti
Saj veste, da so vsa najbolj znana podjetja nastala s pomočjo poslovnih angelov in tveganih kapitalistov. Ali pa je to samo slika, ki jo slikajo mediji? »Najpogostejši vir denarja za ustanovitev novega podjetja so prihranki ustanovitelja,« trdi Scott A. Shane. Večina podjetnikov sploh ne išče drugih virov, ker jih preprosto ne potrebujejo. Spomnite se, večini je cilj samozaposlitev, ne pa rast. Tisti, ki dejansko dobijo denar od tveganih kapitalistov, so izjemno redki. Celo v Ameriki, kjer je taka oblika financiranja najrazvitejša, samo 0,03 odstotka novih podjetij podprejo skladi tveganega kapitala. Podatki ameriških zveznih rezerv pa kažejo, da tvegani kapital obsega v celoti le 1,9 odstotka vseh finančnih virov za ameriška mala podjetja. Kot dokazuje Shane s statističnimi podatki, je večja verjetnost, da vam bo spodrsnilo v kopalnici, kot da boste pritegnili tvegani kapital.
Mit: Podjetniki so premožnejši od drugih ljudi
Nekateri trdijo, da ima podjetnik štirikrat večjo verjetnost, da postane milijonar kot tisti, ki ni podjetnik. Zlahka bi sklepali, da je večina podjetnikov premožnih. Pa ni! V povprečju podjetnik propade; prvih pet let preživi manj kot polovica podjetij. Celo tisti podjetniki, ki preživijo daljše obdobje, običajno zaslužijo manj, kot bi zaslužili, če bi se zaposlili v drugem podjetju. »Tipičen podjetnik, ki vodi svoje podjetje deset let, ima za 35 odstotkov nižje prihodke, kot če bi delal za koga drugega. Po dvajsetih letih se ta vrzel zmanjša, vendar še vedno samo na 25 odstotkov,« trdi ameriški profesor. Poleg tega so prihodki bistveno bolj nestabilni, spreminjajo se iz leta v leto, podjetniki običajno slabše skrbijo za svojo dolgoročno socialno varnost in uživajo manj različnih bonitet. Možno je, da se vsemu temu odpovedujejo, da bi dolgoročno uživali višji donos na vloženi kapital. A raziskave tudi to domnevo zanikajo. Podjetniki ustvarjajo v povprečju enak donos na kapital, kot ga prinašajo delnice na borzi.
Po drugi strani pa podjetniki delajo bistveno več od drugih ljudi. Najbolj delavni so nemški podjetniki, ki v povprečju delajo vsak teden 15 ur več od drugih ljudi. V Sloveniji znaša ta razlika 9 ur (52 ur proti 43 uram). Nekateri menijo, da podjetniki delajo več zato, ker preprosto ljubijo svoje delo. Pa ni tako, kažejo raziskave. Podjetniki se bolj kot drugi ljudje pritožujejo nad stresom, izčrpanostjo, nespečnostjo, slabo voljo … Zakaj potem vztrajajo v podjetništvu? Po mnenju Scotta A. Shanea podjetnike osrečuje dejstvo, da delajo zase. Počutijo se samostojnejše, prilagodljivejše in imajo večji nadzor nad svojim življenjem kot drugi ljudje.
Mit: Amerika je najbolj podjetniška država
Zaključimo z mitom, ki ga Scott A. Shane v svoji knjigi omenja na prvem mestu. Številni strokovnjaki kot zgled podjetniške države omenjajo Ameriko. Resnica pa je daleč od tega. Delež podjetniško aktivnih ameriških gospodinjstev že desetletja ostaja enak oziroma v določenih obdobjih celo upada. Med leti 1983 in 2004 je tako upadel s 14 na 11 odstotkov. Zanimiv je podatek, da se v povprečju štirikrat več Turkov (glede na število prebivalcev) odloči ustanoviti podjetje, kot pa Američanov. Zakaj je tako? Shane trdi, da je podjetniška aktivnost v državi tesno povezana z bogastvom države. Bogatejše države so podjetniško manj aktivne, medtem ko so revnejše aktivnejše. Prebivalci iz bogatejših držav imajo namreč bistveno večje možnosti za zaposlitev v uspešnih podjetjih. Kot zaposleni lahko z napredovanjem bistveno več zaslužijo, kot bi zaslužili, če bi se samozaposlili. Že, zakaj pa je potem bogata Silicijeva dolina raj za podjetnike? Še en mit, trdi ameriški profesor. San Jose, kjer je središče tehnološkega podjetništva, je po številu novih podjetij na število prebivalcev komaj na 165. mestu med 394. V ospredju pa so mesta, za katere verjetno še niste slišali. V Silicijevo dolino resda derejo množice ambicioznih mladeničev, toda le peščica jih ustanovi podjetje, velika večina pa se tam preprosto zaposli v podjetjih, ki hlastajo za novimi delavci.
Vir in informacije: Podjetnik, September 2008, www.podjetnik.si, Avtor: Primož Kaučič
