| 

Uporabne informacije

Snemanje in reproduciranje posnetih telefonskiih pogovorov med delavci

Snemanje in reproduciranje posnetih telefonskiih pogovorov med delavci

12.09.2008 ob 08:38

Video in avdio nadzor ter nadzor s pomočjo GPS tehnologije na delovnem mestu, 4. del - Snemanje in reproduciranje posnetih telefonskiih pogovorov med delavci

Iz serije prispevkov v štirih delih, kjer smo si ogledali skupne praktične napotke oziroma smenice Informacijskega pooblaščenca vezane na video in avdio nadzor ter nadzor s pomočjo GPS tehnologije na delovnem mestu, si na koncu pogljemo še praktičen napotek glede vprašanja: Ali sme delodajalec posneti telefonske pogovore med delavci in jih kasneje reproducirati?

Vprašanje: Ali sme delodajalec posneti telefonske pogovore med delavci in jih kasneje reproducirati?

Odgovor: Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07; v nadaljevanju ZEKom) v določbi 103. člena uzakonja zaupnost komunikacij in v šestem odstavku navedenega člena določa, da lahko naročnik ali uporabnik komunikacijo snema, vendar mora pošiljatelja oz. prejemnika komunikacije o tem obvestiti ali pa delovanje snemalne naprave prilagoditi tako, da je o njenem delovanju pošiljatelj oz. prejemnik komunikacije obveščen (npr. avtomatski odzivniki).

Ob upoštevanju navedene določbe in njenem prenosu v določila ZVOP-1- UPB1 je z uporabo logične razlage podlago za snemanje mogoče poiskati prav v dejstvu, da je delavec, ki je uporabnik elektronskih telekomunikacij, o tem, da se njegov pogovor snema, obveščen takoj ob vzpostavitvi povezave. Pri tem je potrebno upoštevati 19. člen ZVOP-1-UPB1, ki v prvem odstavku določa, da mora upravljavec OP ali njegov zastopnik, če se OP zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, posamezniku sporočiti namen obdelave OP. Če torej delavec ni nedvoumno obveščen o snemanju, bi se lahko izkazalo, da upravljavec OP (v konkretnem primeru torej delodajalec) krši tako določila 19. člena ZVOP-1-UPB1, kakor tudi določila 103. člena ZEKom.

Reprodukcija na ta način pridobljenih posnetkov v konkretnem primeru ni možna, če je delavec podal osebno privolitev zgolj za snemanje, ne pa tudi za reprodukcijo. Če torej takšne privolitve zaposlenega delodajalec ne poseduje, to pomeni, da bi lahko posnetke reproduciral zgolj, če bi reproduciranje določal zakon (samo zakon, ne pa npr. uredba).

Pri tem pa je potrebno opozoriti še na 46. člen ZDR, na podlagi katerega bi samo snemanje brez privolitve lahko pomenilo tudi kršitev ZDR. Potrebno je namreč upoštevati, da ima delavec tudi na delovnem mestu pravico do zasebnosti, na kar je opozorilo že Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Velika Britanija, pa tudi slovenska ustavnopravna teorija (več v Komentar Ustave Republike Slovenije, ur. Šturm, Fakulteta zapodiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 395). Na pomen pravice do zasebnosti je Evropsko sodišče za človekove pravice ponovno opozorilo v aprilu 2007, ko je v zadevi Copland v. Združeno kraljestvo sodišče delavki priznalo širok krog pravice in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila vnaprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto.

Na tem mestu je potrebno opozoriti še na 21. člen ZVOP-1-UPB1, ki določa rok hrambe OP. OP se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Povedano pomeni, da je potrebno pridobljene OP po preteku razlogov oz. postopkov, zaradi katerih je snemanje potekalo, izbrisati, uničiti, blokirati ali anonimizirati, če zakon za posamezne vrste OP ne določa drugače.

Izjemo od navedenega lahko predstavlja sedmi odstavek 103. člena ZEKom, ki določa, da je ne glede na določbe petega odstavka tega člena dovoljeno tudi snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse z namenom, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali katerikoli drugi poslovni komunikaciji, ali v okviru organizacij, ki sprejemajo klice v sili, zaradi njihove registracije, identifikacije in reševanja.

Pooblaščenec pa posebej opozarja, da je potrebno izjemo iz prejšnjega odstavka zaradi načela sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1-UPB1 tolmačiti ozko in v prid zasebnosti delavcev. Zato priporočamo, da delodajalec pred vsakim uvajanjem snemanja telefonskih pogovorov (ali drugih komunikacij) temeljito pretehta, ali izpolnjuje vse zakonske pogoje, predvsem pa pred uvedbo snemanja kar se da obširno obvesti delavce.

Pooblaščenec opozarja, da je vsakršno snemanje, ki je v nasprotju z določbami ZEKom in ZVOP-1-UPB1, nezakonito in je kot tako podvrženo kazensko pravni zakonodaji in drugim sankcijam, ki jih za kršitev določajo posamezni zakoni. Pravna podlaga za prisluškovanje telefonskim pogovorom z namenom nadzora izvrševanja delovnih obveznosti delavcev s strani delodajalca ne obstaja. Vsakršno tako dejanje bi lahko delavec ali oseba, ki se z delavcem pogovarja po telefonu, razumela v luči določb 148. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju KZ), ki določa neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje za kaznivo dejanje.

Vir: Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, Informacijski pooblaščenec, 07.04.2008

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Torek
od 11 do 25 °C

Sreda
od 12 do 25 °C

Četrtek
od 14 do 21 °C

Petek
od 14 do 19 °C

Anketa

Se vam zdi vaša spletna stran učinkovita?
Da
Ne
Kako naj pa to vem?
Je nimam

    rezultat