| 

Uporabne informacije

Video in avdio nadzor ter nadzor s pomočjo GPS tehnologije na delovnem mestu

Video in avdio nadzor ter nadzor s pomočjo GPS tehnologije na delovnem mestu

08.09.2008 ob 08:45

Video in avdio nadzor ter nadzor s pomočjo GPS tehnologije na delovnem mestu, 1. del

Občasno se dogaja, da si delodajalec po svoje interpretira zakone, ki opredeljujejo njegove dolžnosti in pravice do delavca. Seveda je praksa tudi v obratni smeri in si delavec po svoje razlaga zakonodajo, ki ga obvezuje do delodajalca. Še posebej se to dogaja, ko gre za zelo delikatne zadeve, kot so na primer varstvo podatkov delavca. Tako se je v praksi pojavila potreba po pripravi smernic o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju OP) v delovnih razmerjih. Zakonske določbe, ki se nanašajo na varstvo OP v tovrstnih razmerjih, so poleg običajnih zahtev za varstvo OP še toliko bolj pomembne, saj je delavec v razmerju do delodajalca šibkejša stranka in potrebuje določeno mero zaščite, zato je to področje specialno urejeno tudi v drugih zakonih.

S tem namenom je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) podal skupne praktične napotke za upravljavce zbirk OP na jasen, razumljiv in uporaben način in s tem skušal odgovoriti na najpogosteje zastavljena vprašanja s področja varstva osebnih podatkov, s katerimi se srečujejo posamezni upravljavci zbirk OP. S pomočjo smernic naj bi upravljavci dobili priporočila, kako naj v praksi zadostijo zahtevam Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1).

Poglejmo si, kaj pravi zakonodaja vezano na video in avdio nadzor ter nadzor s pomočjo GPS (Global Positioning System) tehnologije. Ker gre za obsežno poglavje, smo vsebino razdelili na več prispevkov (štirje deli). Tokrat si poglejmo odgovor na vprašanje: Pod katerimi pogoji je videonadzor na delovnem mestu dopusten?

Vprašanje: Pod katerimi pogoji je videonadzor na delovnem mestu dopusten?

Odgovor: Pooblaščenec poudarja, da gre za videonadzor v smislu ZVOP-1-UPB1 le takrat, kadar pri izvajanju videonadzora nastane zbirka OP, ki je v takem primeru zbirka videoposnetkov. Pristojnost Pooblaščenca in s tem možnost prijave kršitev v zvezi z osebnimi podatki je podana le takrat, kadar se OP nahaja v zbirki OP in gre za obdelavo OP iz zbirke.

Splošne določbe o izvajanju videonadzora predstavlja 74. člen ZVOP-1-UPB1. Drugi odstavek tega člena določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Tretji odstavek 74. člena ZVOP-1-UOB1 določa, da mora obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebovati naslednje informacije:

  1. da se izvaja videonadzor;
  2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
  3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.

V zvezi z izvajanjem videonadzora na delovnem mestu, pa Pooblaščenec opozarja na prvi odstavek 77. člena ZVOP-1-UPB1, ki določa, da se lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Drugi odstavek istega člena določa, da se lahko videonadzor izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka. Tretji odstavek istega člena določa, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. V skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena, morajo biti delavci pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu, vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju; delodajalec pa se mora po določbi petega odstavka 77. člena ZVOP-1-UPB1 pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

Pooblaščenec na tem mestu povzema pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se v skladu z navedenimi zakonskimi določili lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov:

  • videonadzor mora biti nujen za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje
    tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti;
  • tega namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi;
  • videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prvega odstavka 77. člena ZVOP-1-UPB1;
  • delavci morajo biti pisno vnaprej obveščeni o izvajanju videonadzora;
  • delodajalec se mora pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu;
  • videonadzor se ne sme izvajati v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.

Pooblaščenec opozarja tudi na načelo sorazmernosti, zapisano v 3. členu ZVOP-1-UPB1, na podlagi katerega je potrebno v vsakem konkretnem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da delavcev v navedelavcev v navedenih prostorih kamere videonadzornega sistema ne bi snemale. Na pravico delavcev do zasebnosti na delovnem mestu je opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v primeru Halford v. Združeno kraljestvo (25. 06. 1997, Reports 1997-III) med drugim zapisalo, da oseba zasebnost upravičeno pričakuje tudi na delovnem mestu. Vprašanje varstva zasebnosti je v razmerju delodajalec – delojemalec vedno potrebno reševati primeroma, saj se v tem vprašanju sooča več nasprotujočih si interesov – na eni strani interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi (torej tudi pravico, da to nadzira), na drugi strani pa je prisoten legitimen interes delavca, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost ter zaupnost tudi na delovnem mestu (glej podrobneje v Komentar Ustave Republike Slovenije, ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 401 in dalje).

Iz vsega navedenega torej izhaja, da je potrebno pri varovanju premoženja delodajalca upoštevati tudi pravico do zasebnosti, zato se varovanja premoženja delodajalca ne more izvajati na način, ki bi posamezniku na delovnem mestu povsem odvzel pravico do zasebnosti. Po drugi strani pa pretirano opravičevanje pravice do zasebnosti ne more privesti do položaja, ko bi se s tem povsem izključila tudi pravica do varovanja premoženja delodajalca. Navsezadnje gre za dve ustavni pravici (35. člen (in dalje) Ustave RS – pravica do zasebnosti; 67. člen Ustave RS – lastnina).

Več dodatnih informacij o videonadzoru se nahaja tudi na spletni strani Pooblaščenca (http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/informacijsketehnologije-in-osebni-podatki/videonadzor/).

Prihodnjič sledi 2. del - Videonadzor vstopa v službene prostore

Vir: Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, Informacijski pooblaščenec, 07.04.2008

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Sreda
od -4 do 3 °C

Četrtek
od -3 do 1 °C

Petek
od -2 do 2 °C

Sobota
od -4 do 5 °C

Anketa

Se vam zdi vaša spletna stran učinkovita?
Da
Ne
Kako naj pa to vem?
Je nimam

    rezultat