| 

Moja pisarna

Prezračevanje delovnih mest

Prezračevanje delovnih mest

Od dobrega počutja in ugodja na delovnem mestu je odvisna tudi vaša produktivnost, zagnanost za delo. Da pa je zagotovljeno vaše "ugodje", je potrebno izpolniti več zahtev. Od subjektivnih do prostorskih, klimatskih in drugih pogojev. Med klimatskimi pogoji nedvomno izstopa prezračevanje delovnih mest. Še posebej je to pomembno v vročih poletnih dneh, ko nam lahko vročina v celoti pokvari delovni dan tudi v zaprtem delovnem prostoru, če le-to ni ustrezno prezračevano.

Zato smo si ogledali nekaj bistvenih členov Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005), ki določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Zahteve iz tega pravilnika se nanašajo na vsa delovna mesta v zaprtih delovnih prostorih, torej delovnih mestih v objektih.

In sicer dolžnosti nalaga delodajalcu v smislu, da mora:

  • z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da je v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavcev pri delu,
  • prezračevalne naprave, s katerimi prezračuje delovne prostore, redno čistiti in vzdrževati tako, da delujejo brezhibno.

Delodajalec mora obenem:

  • mesta, na katerih ne more preprečiti nastajanje plinov, par, hlapov ali prahu v zdravju škodljivih koncentracijah, opremiti z napravo za lokalno prezračevanje,
  • prezračevalno napravo opremiti s pripravo, ki avtomatsko signalizira vsako napako v njenem delovanju, če njeno delovanje vpliva na varnost in zdravje delavcev;
  • predvideti ukrepe, s katerimi zavaruje delavce pred tveganji za zdravje v primeru okvare na prezračevalni napravi;
  • zagotoviti, da prezračevalne ali klimatske naprave med delovanjem na delovnih mestih ne povzročajo škodljivega prepiha;
  • zagotoviti, da se takoj odstranijo vse nečistoče, ki lahko ogrožajo zdravje delavcev, če se izločijo v ozračje delovnega prostora.

Prezračevanje delovnih prostorov je lahko naravno ali/in umetno

Za naravno prezračevanje velja:

  • delodajalec lahko naravno prezračuje delovne prostore, ki imajo zadosti velika okna ali druge prezračevalne odprtine,
  • delodajalec sme naravno prezračevati delovne prostore, v katerih ne nastajajo emisije škodljivih snovi v zdravju škodljivih koncentracijah,
  • okna in druge prezračevalne odprtine za naravno prezračevanje delovnih prostorov morajo biti dovolj oddaljene od zunanjih virov onesnaževanja,
  • okna in druge prezračevalne odprtine morajo biti opremljene s pripravami, ki delavcem omogočajo, da na enostaven način uravnavajo velikost prezračevalnih presekov.

Za umetno prezračevanje pa velja, da mora delodajalec prezračevati delovni prostor s prezračevalno ali klimatsko napravo, če je:

  • velikost prostora taka, da naravno prezračevanje ni možno;
  • prostor več kot 2 m pod nivojem okoliškega terena;
  • odmik okoliških zgradb zadosten;
  • delovni prostor zaradi narave proizvodnje brez oken, v njem pa nastaja visoka temperatura in škodljive emisije.

Pogoji dovajanja zraka s pomočjo prezračevalne ali klimatske naprave

Delodajalec mora zagotoviti, da je zrak, ki ga v delovni prostor dovaja prezračevalna ali klimatska naprava, ustrezno čist in brez vonjav. Naprave mora delodajalec opremiti s filtri za prečiščevanje vstopnega zraka, ki jih mora redno vzdrževati in po potrebi menjavati. Naprava mora biti konstruirana tako, da ob okvari ali izrabljenosti filtra preusmeri onesnažen zrak na prosto.

Vračanje zraka v delovni prostor zaradi varčevanja z energijo v kurilni sezoni je dovoljeno le, če so koncentracije škodljivih snovi na delovnih mestih v dovoljenih mejah. Koncentracija inertnega prahu v povratnem zraku mora biti čim manjša in ne sme presegati eno tretjino dovoljene, medtem ko koncentracija prahu trdega lesa v povratnem zraku ne sme presegati ene desetine TRK ob pogoju, da količina povratnega zraka ne presega polovice dovedenega. Vračanje zraka, ki je onesnažen s rakotvornimi, alergenimi in podobnimi snovmi je prepovedano.

Dovodi in odvodi zraka iz prezračevalnih ali klimatskih naprav morajo biti izvedeni tako, da delavci na delovnih mestih niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku.

Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor, kjer ni drugih onesnaževalcev razen prisotnih oseb, dovaja naslednje količine zraka:

  • 20-40 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno sede;
  • 40-60 m3/h na delavca, ki opravlja delo pretežno stoje;
  • več kot 65 m3/h na delavca, ki opravlja težko fizično delo.

Pogoji pri dodatnih obremenitvah v delovnem prostoru

Pri dodatnih obremenitvah zraka v prostoru z neprijetnimi vonjavami, mora delodajalec zagotoviti dodatne količine svežega zraka, in sicer zaradi cigaretnega dima dodatnih 10 m3/h na osebo, zaradi neprijetnih vonjav pa 20 m3/h na osebo.

V delovnem prostoru, v katerem nastajajo emisije prahu, plinov, aerosolov ali par, koncentracije teh snovi v zraku ne smejo presegati vrednosti, ki so določene s posebnimi predpisi.

Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.

Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:

  • 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
  • 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
  • 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
  • 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
  • 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.

Vir: Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005)

sorodni članki