Objava osebnih podatkov delavca
V praksi se je pojavila potreba po pripravi smernic o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju OP) v delovnih razmerjih. Zakonske določbe, ki se nanašajo na varstvo OP v tovrstnih razmerjih, so poleg običajnih zahtev za varstvo OP še toliko bolj pomembne, saj je delavec v razmerju do delodajalca šibkejša stranka in potrebuje določeno mero zaščite, zato je to področje specialno urejeno tudi v drugih zakonih.
S tem namenom je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) podal skupne praktične napotke za upravljavce zbirk osebnih podatkov (OP) na jasen, razumljiv in uporaben način in s tem odgovoriti na najpogosteje zastavljena vprašanja s področja varstva osebnih podatkov.
Obenem pooblaščenec svetuje, da delodajalec posamezna vprašanja o možnih posegih v pravico varstva OP delavcev vnaprej uredi v ustreznih notranjih aktih in o tem delavce tudi seznani, predvsem pa poskuša vsa vprašanja s tega področja urejati skladno z zakonskimi podlagami in, če je le možno, v sodelovanju z delavci. Takšno ravnanje bo zagotovo vodilo do večjega zaupanja med strankama delovnega razmerja in posledično do večje delovne uspešnosti.
Medtem, ko delavcem sporoča, da ima vsak posameznik možnost in pravico prijave zaradi zlorabe OP, ki jo vloži pri Pooblaščencu, če meni, da delodajalec krši določbe zakonodaje s področja varstva OP.
V tem prispevku bomo pogledali nekatera pogosta vprašanja vezan na zakonitost same objave osebnih podatkov delavca.
1. Vprašanje: Ali je objava elektronskega naslova delavca na spletni strani delodajalca skladna z ZVOP-1-UPB1?
Odgovor: Za ta odgovor je bistvenega pomena določba drugega odstavka 106. člena ZVOP-1-UPB1, ki določa, da lahko upravljavci OP javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih delavcev, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oz. uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja.
Navedena določba velja tako za delodajalce v javnem sektorju, kot tudi za delodajalce v zasebnem sektorju. Določba pomeni, da lahko delodajalci te podatke posredujejo javnosti oz. javno objavijo (npr. na internetu), ne glede na to, da za to nimajo druge dodatne podlage v zakonu in zato tudi ne potrebujejo osebne privolitve javnega uslužbenca. Zato je ta določba samostojna pravna podlaga, ki delodajalcu omogoča sprejeti odločitev o tem, ali bo javno objavil določene podatke. Pooblaščenec pa opozarja, da je delodajalec pri tem vendarle omejen: vrste OP smejo biti le osebno ime, naziv ali funkcija, službena telefonska številka in naslov službene elektronske pošte, hkrati pa smejo biti objavljeni le podatki bodisi predstojnika, bodisi delavcev, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oz. uporabniki storitev.
Objava naslovov elektronske pošte na internetni strani, namenjena za lažje komuniciranje s strankami, je torej v celoti v skladu z ZVOP-1-UPB1, če gre pri tem za naslove predstojnikov ali delavcev, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oz. uporabniki storitev.
2. Vprašanje: Ali sme delodajalec objaviti (npr. na intranetu ali internetu) fotografijo delavca brez njegovega dovoljenja?
Odgovor: 46. člen ZDR dopušča obdelavo OP tudi brez eksplicitne podlage v zakonu. Na podlagi omenjene določbe delodajalec namreč lahko objavi fotografijo delavca, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (recimo poklic fotomodela). To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oz. izkazati, zakaj želi fotografijo delavca objaviti. Če delodajalec izkaže, da je objava fotografije delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem, za objavo ne potrebuje soglasja delavca, ker ima pravno podlago v 46. členu ZDR.
Če delodajalec v prejšnjem odstavku navedenega pogoja ne uspe izkazati, je objava fotografije sicer dopustna na podlagi osebne privolitve, vendar v tem primeru zavrnitev oz. nepodano soglasje delavca za objavo fotografije nikakor ne bi smelo imeti posledic za delovno razmerje.
Pooblaščenec pri tem poudarja, da mora delodajalec pri objavi fotografije izhajati iz načela sorazmernosti (3. člen ZVOP-1-UPB1), na podlagi katerega lahko objavi le tiste OP, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se objavljajo.
Vir: Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, Informacijski pooblaščenec, 07.04.2008
