Obdelava osebnih podatkov delavca s področja zdravstva
Varstvo osebnih podatkov (v nadaljevanju OP) delavcev mora delodajalcu predstavljati eno temeljnih načel pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju dolžnosti, ki jih ima kot močnejša stranka v delovnem razmerju. Zavedati se mora, da lahko z dejanji, ki mu jih omogoča njegov položaj v delovnem razmerju, globoko poseže v to ustavno zagotovljeno pravico, zato mora v takšnih primerih ravnati skrbno, preudarno in skladno z zakonodajo, ki to področje ureja.
Zato je zakonodajalec na področju varstva OP poskrbel tudi za pravno varstvo delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) pa je z istim namenom podal skupne praktične napotke vezane na varstvo osebnih podatkov (OP) na jasen, razumljiv in uporaben način in z njimi skušal odgovoriti na najpogosteje zastavljena vprašanja s področja varstva osebnih podatkov.
Tokrat predstavljamo najpogostejša vprašanja vezana na obdelavo OP s področja zdravstva.
1. Vprašanje: Ali je delodajalec upravičen do seznanitve z dejstvom o obstoju bolniškega staleža delavca in režimom gibanja?
Odgovor: Delodajalec ni upravičen do seznanitve s samo diagnozo delavca, je pa zaradi morebitnega preverjanja upravičene odsotnosti z dela upravičen do seznanitve z dejstvom o obstoju bolniškega staleža in režimom gibanja (ne pa tudi režimom zdravljenja). Zato potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela nikakor ne sme vsebovati diagnoze ali podrobnejšega opisa bolezenskega stanja, ampak zgolj za delodajalca oz. zdravstveno zavarovalnico potrebne in dopustne podatke (torej, ali gre za poklicno bolezen oz. poškodbo ob delu ali za bolezen ali poškodbo izven dela oz. ali za vrsto odsotnosti, za katero pripada delavcu nadomestilo že od prvega dne odsotnosti), kar je, kolikor je Pooblaščencu znano, tudi praksa, saj so tovrstna potrdila podana na vnaprej določenem enotnem obrazcu, ki ga uporabljajo vsi zdravniki.
Zdravnik torej sme delodajalcu na način, ki ne bo omogočil nepooblaščenega seznanjanja z osebnimi podatki, sporočiti podatek o tem, ali je delavec (upravičeno) zadržan od dela zaradi bolezni ali poškodbe (ki je nastala pri delu ali izven) ter koliko časa. Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da navedenih podatkov ni priporočljivo posredovati preko telefona. V takšnem primeru komunikacije identiteta upravičenega prejemnika ni zagotovljena v zadostni meri. Upravljavec zbirke (oz. zdravnik v tem primeru) mora sam presoditi in vedeti, ali informacijo res posreduje upravičeni osebi. V skladu z navedenim torej delodajalec lahko zbira (original ali fotokopijo) potrdila o upravičeni zadržanosti z dela na podlagi 46. člena ZDR. Ti podatki so del zbirke OP o delavcu, zato je ni potrebno prijaviti kot posebne zbirke, mora pa biti v katalogu zbirke OP delodajalca navedena kot ena izmed kategorij OP, ki jih delodajalec vodi o delavcih.
Da gre za podatke, do katerih je delodajalec upravičen, izhaja tudi iz siceršnje obveznosti delodajalca po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZVZZ), ki je časovno omejeno dolžan financirati zadržanost od dela zaradi bolezni ali poškodbe. Delodajalec tako konec meseca za nazaj dobi »bolniški list«, kadar gre za bolniški stalež nad 30 dni pa odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer je napisano tudi obdobje trajanja bolniškega staleža z ustreznimi navodili. To odločbo po navadi delodajalec prejme pred koncem izteka bolniškega staleža. Do teh podatkov bo torej delodajalec seznanjen, a z zamikom, kar bi oteževalo njegovo pravico do nadzora. Zaradi izvrševanja te delodajalčeve pravice pa je brez dvoma do podatka o osebnem zdravniku in režimu gibanja v času upravičene zadržanosti z dela oz. »bolniške odsotnosti« upravičen že prej.
2. Vprašanje: Kdo lahko izvaja kontrolo bolniškega staleža in v kakšnem obsegu?
Odgovor: Delodajalec ima v skladu s 111. členom ZDR v primeru, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije, ali če v tem času opravlja pridobitno delo, ali brez odobritve pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, možnost izredne odpovedi delovnega razmerja. V zvezi s tem pa iz določb 46. ter 111. člena ZDR izhaja, da je kontrola bolniškega staleža, ki se zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe s tem povezanih OP šteje tudi kot obdelava OP, v določenih primerih dejansko potrebna zaradi kontrole uresničevanja pravic in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Zaradi tega se zakonsko dopustna kontrola bolniškega staleža oz. s tem povezana obdelava OP delavcev v primeru, ko se ta izvaja ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1-UPB1, z vidika določb ZVOP-1-UPB1 šteje za zakonito.
Kontrolo uresničevanja predpisanega bolniškega reda oz. kontrolo bolniškega staleža in s tem povezana opravila obdelave OP lahko delodajalec opravlja sam, ali pa jo v skladu z določbami 11. člena ZVOP-1-UPB1 zaupa pogodbenemu obdelovalcu. Delodajalec mora natančno obrazložiti oz. izkazati, zakaj je obdelava posameznih OP potrebna. Takšno kontrolo lahko v imenu in za račun delodajalca (upravljavca OP) na podlagi pisne pogodbe iz 11. člena ZVOP-1- UPB1 opravljajo le tiste pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje poizvedovalne dejavnosti in varovanja, ki morajo opravljanje dejavnosti zbiranja in posredovanja informacij v zvezi s kontrolo bolniškega staleža izvajati skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/07; ZDD-UPB-3). V navedenem zakonu so jasno določeni pogoji za opravljanje detektivske dejavnosti, določene so pravice in obveznosti detektivov v zvezi s pridobivanjem OP, poleg tega pa zakon določa tudi ustrezno strokovno usposobljenost detektivov ter inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona, s čimer se med drugim zagotavlja tudi ustrezen standard pri obdelavi OP s strani detektivov. Delodajalec pa lahko vrši nadzor tudi sam, ampak z drugimi nadzornimi mehanizmi (obiski kontrolorja na domu … ).
3. Vprašanje: Do katerih podatkov o invalidnosti je upravičen delodajalec?
Odgovor: Delodajalca je delavec dolžan seznaniti s kategorijo invalidnosti in omejitvami, ki so posledica invalidnosti (npr. prepoved dvigovanja bremen, prepoved dela na višini, delo s polovičnim delovnim časom, itd.), da lahko delodajalec oceni, ali sploh ima primerno delovno mesto, ali lahko delovno mesto prilagodi delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ali je potrebno invalidu zagotoviti strokovno (informiranje, svetovanje in usposabljanje, osebno asistenco, spremljanje pri delu, razvoj osebnih metod dela, ocenjevanje delovne uspešnosti) in tehnično podporo, itd.. Navedeno delodajalcu dokaže z aktom pristojnega organa, iz katerega je razvidna kategorija invalidnosti, ter tudi obrazložitev, za kakšno delo je delavec sposoben oz. česa ne sme delati. Za izdajo takšnega akta se delavec lahko obrne na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je na podlagi 1. odstavka 179. člena ZUP dolžan izdati potrdilo o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco. Navedeno potrdilo se lahko priloži k vlogi za zaposlitev ali pri prijavi na razpise, saj velja za uradno potrdilo. Šele v primeru ožjega izbora ali pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi predloži izbrani kandidat delodajalcu tudi dodatne potrebne listine, iz katerih je razvidna dejanska delovna zmožnost določenega posameznika, da se bo torej delodajalec lahko konkretno seznanil z njegovimi zmožnostmi za delo.
Pooblaščenec na tem mestu poudarja še, da so pravila varovanja OP določena tudi za osebnega zdravnika, saj Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZdrS-UPB3) v 51. členu izrecno določa, da mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Ti podatki pa se v skladu z 52. členom ZZdrS-UPB3 ne smejo dajati drugim ljudem oz. javnosti (torej tudi delodajalcu) in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Navedeno pomeni, da osebni zdravnik delodajalcu ne sme posredovati nobenih podatkov o zdravstvenem stanju delavca.
4. Vprašanje: Ali sme delodajalec zahtevati podatek o osebnem zdravniku delavca
in naslov ambulante?
Odgovor: Podatki o osebnem zdravniku in naslovu ambulante so v določenih primerih pomembni za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in zato jih v teh primerih delodajalec sme pridobiti. To izhaja iz 46. člena ZDR v povezavi s 111. členom ZDR, ki določa, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi med drugim tudi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije, ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Zaradi potrebne in dopustne kontrole bolniškega staleža, ki se zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe z bolniškim staležem povezanih OP šteje za obdelavo OP, so podatki o osebnem zdravniku delavca in o naslovu ambulante v določenih primerih dejansko potrebni zaradi kontrole uresničevanja pravic in obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da je potrebno strogo upoštevati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1-UPB1, torej lahko delodajalec pridobi samo podatka o osebnem zdravniku in naslovu ambulante, ne pa morebitnih drugih podatkov delavca.
Vir: Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, Informacijski pooblaščenec, 07.04.2008
