Poglejte z druge strani
Okvir, v katerem so nam včasih predstavljene različne možnosti, med katerimi lahko izbiramo, je pogosto precej izkrivljen. To pojasni, zakaj raje kupimo priboljšek z "90% manj maščob", kot tistega z "10% maščob". Raje se odločamo za možnosti, kjer nekaj pridobimo, kot za tiste pri katerih izgubljamo. Pomembno je tudi dejstvo, ali na odločitev gledamo kot na del večje slike ali kot na samostojno odločitev.
V raziskavi, rezultate so objavili leta 2006, sta Benedetto De Martino in Ray Dolan z londonske univerze z magnetno resonanco merila odzivanje možganov na različne "omejevalne okvirje". Posnetki so pokazali povečano delovanje v amigdali - predelu možganov, odgovornem za čustvovanje - ko se je posameznik odločal med ponujenimi možnostmi. Možganska aktivnost pri osebah, ki so bile manj dovzetne za vplive, je bila sicer enaka, vendar pa je bila njihoa sposobnost obvladovanja prvotnega čustvenega odziva boljša. To se je pokazalo kot povečano delovanje v sprednjem in srednjem delu možganov, ki sta enako dobro povezana tako z amigdalo kot s predelom, ki upravlja z razumskim razmišljanjem. Osebe z motnjami v tistem predelu možganov so nagnjene k spontanim odločitvam.
"Učinek omejevanja lahko omilimo s tem, da se ga tudi zavedamo," pravi De Martino. Obstajajo dokazi, da izkušnje in boljša izobrazba prispevajo k temu, da se pristranskosti lažje zoperstavite, ali pa se ji celo izognete: svoje možnosti preverite iz različnih zornih kotov.
Sledi: 8. nasvet za boljše odločanje: Ne zvonite po toči
Vir: povzeto po reviji New Scientist Magazine, maj 2007, članek 10 poti do boljšega odločanja, Readers Digest, avgust 2008, prevod M. Makovec
