| 

Postal sem podjetnik

Možni problemi franšizinga

Možni problemi franšizinga

07.08.2008 ob 08:50

Zakaj bi postali franšizij, torej katere so njegove prednosti, in kaj prav za prav franšizing je, smo si že ogledali v predhodnih prispevkih - glej Franšizing in Zakaj postati franšizij. Danes pa si oglejmo tudi nekatere njegove pomanjkljivosti oziroma možne težave, ki lahko nastopijo pri tej obliki poslovnega sodelovanja.

Torej franšizing je strateška povezava med pravno, finančno in kadrovsko samostojnim - izvirnim (franšizor) in pridruženimi "posnemovalnimi" podjetniki (franšiziji). Temelji na preizkušeni poslovni zamisli franšizorja in franšizijevi motivaciji. Franšizij s plačilom pristopnine v sistem ter s periodičnimi plačili za management storitve lahko uporablja trgovsko ime, blagovne znamke franšizorja in njegov "know-how". Z njim pa je povezan še v drugih vidikih poslovanja. Pri uresničevanju franšizne pogodbe, ki je pisna oblika sporazuma med obema stranem, ima franšizij pravico, da posnema vse vidike delovanja distribucijske mreže.

Glavna prednost franšizinga za franšizija pred samostojni pričetkom lastnega podjetja pod lastno znamko je v tem, da ga franšizor uvede v utečen posel in ga pri tem podpira na različne načine. To mu omogoča hiter in manj tvegan pričetek sicer samostojne, a privzete oblike poslovanja.

Hkrati pa mora franšizij žrtvovati veliko svoje svobode in spoštovati sprejeti koncept, se oskrbovati pretežni/izključno pri franšizorju in natančno upoštevati franšizorjeve specifikacije. Njegova ustvarjalnost se mora prilagoditi franšizorjevemu načinu dela.

Torej poglejmo si bolj podrobne na kakšne možne probleme lahko franšizij naleti pri tej vrsti poslovnega sodelovanja.

Disciplinirana samostojnost

Franšizor in franšizij sta vedno finančno in pravno ločena in neodvisna podjetnika. Seveda pa je potrebno sodelovanje na poslovno-upravni ravni. To lahko poteka na različne načine. Če je odnos relativno ohlapen, franšizij lahko v celoti izraža svoje ustvarjalne pobude. Če pa je vse določeno v pogodbi, franšizij praktično le izvaja navodila.

Uspeh posla je v veliki meri odvisen od franšizorja in ostalih franšizijev. Če se je franšizor odločil, da bo pričel s franšizingom zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev ali če ne prilagodi svojih proizvodov ali storitev, prodajnih metod in celotnega sistema spremenljivemu nakupovalnemu obnašanju in navadam, bo franšizij občutil posledice na svojih plečih.

Poleg storitve in ugleda franšizorja tudi ostali franšiziji prispevajo k ugledu verige. Moč verige je tolikšna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Potencialni franšizij mora narediti vse, da ugotovi, koga bo predstavljal.

Franšizorjev nadzor

Drugi poglavitni del odnosa med franšizorjem in franšizijem je tekoče, a nepriljubljeno nadziranje, ki ga izvaja franšizor na komercialnem področju, na področju upravljanja in davkov.

Za franšizorja, ki se ukvarja z ugledom verige, je zelo pomembno, da lahko nadzira poslovne prostore, račune, ali na kratko - stanje vsakega franšizija. Ta nadzor je potreben zato, da se ohranja posebna identiteta ter ugled mreže in da se zaščiti "know-how" pred manj resnimi franšiziji.

Pogodbene omejitve

Zelo pomembno je, da pogodba zagotovi uravnoteženo in smiselno razporeditev nalog med obema pogodbenima stranema. Franšizij, poln idej in zagona, ki se priključi franšizni verigi, naj bi izvajal preizkušene metode, ki so se že izkazale za uspešne. Pri tem pa ni pomembno, če se franšiziju zdijo enkratne ali ne.

Franšizij mora žrtvovati precejšen del svobode in spoštovati sprejeti koncept, se oskrbovati bodisi pretežno bodisi izključno pri franšizorju, se vključiti v franšizorjeve promocijske akcije pa tudi zastaviti svoj posle v skladu s franšizorjevimi specifikacijami. Franšizorjeva lastna prodajna ustvarjalnost se mora v veliki meri prilagoditi precejšnji odvisnosti od franšizorjevega tempa in načina dela.

Franšizij ne mora spremeniti lokacije, kadar se mu to zdi primerno, pa tudi težnje po rasti ne more uresničevati tako, kot bi si želel. Posebna določila v pogodbi predpisujejo, da mora, če želi franšizij odpreti novo enoto, prej odbiti soglasje franšizorja. Ta mu do dal soglasje le, če meni, da franšizij organizacijsko in managersko lahko obvlada še eno enoto.

Vprašanje se pojavlja tudi v zvezi s prenehanjem takega posla. Pogodba npr. velja le za določeno dobo. Obstoja pa negotovost glede podaljšanja, razen če tega ne vsebuje že pogodba. Važno je tudi, da franšizij ve, če bo lahko nadaljeval isti posel na isti lokaciji tudi, ko se bo iztekla pogodba.

Prevzem ali prenos enote na drugega lastnika, npr. na otroke, predstavlja dodaten problem, saj se mora franšizor strinjati s takim nasledstvom. Če dvomi v uspešnost določenega človeka, bo najbrž prepustil posel nekemu tretjemu, bolj obetavnemu kandidatu.


In ko enkrat poznate tudi vse možne probleme oziroma slabosti franšizinga, obenem dovolj poznate tudi sebe in svoje sposobnosti, imate znanje in izkušnje, se je laže odločiti, ali je franšizing prava oblika posla za vsa ali ne.

Povzeto po Franšizing, prof. Miroslav Rebernik in soavtorji, Podjetništvo in management malih podjetij

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Torek
od 18 do 32 °C

Sreda
od 19 do 26 °C

Četrtek
od 18 do 28 °C

Petek
od 18 do 27 °C

Anketa

Dopust...
je že mimo
šele pride
ga ne potrebujem

    rezultat