Vloga sindikata pri obdelavi in varovanju osebnih podatkov delavcev
Tako med delavci kot tudi med delodajalci se je pojavila potreba po pripravi smernic na temo varstva osebnih podatkov (v nadaljevanju: OP) v delovnih razmerjih. Zakonske določbe, ki se nanašajo na varstvo OP v tovrstnih razmerjih, so poleg običajnih zahtev za varstvo OP še toliko bolj pomembne, saj je delavec v razmerju do delodajalca šibkejša stranka in potrebuje določeno mero zaščite, zato je to področje specialno urejeno tudi v drugih zakonih.
S tem namenom je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) podal skupne praktične napotke za upravljavce zbirk osebnih podatkov (OP) na jasen, razumljiv in uporaben način in s tem odgovoriti na najpogosteje zastavljena vprašanja s področja varstva osebnih podatkov, s katerimi se srečujejo posamezni upravljavci zbirk OP. S pomočjo smernic naj bi upravljavci dobili priporočila, kako naj v praksi zadostijo zahtevam Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1).
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj smernic vezanih na podatke o članstvu v sindikatu in vlogi sindikata pri obdelavi OP delavcev.
1. Vprašanje: Ali sme delodajalec zbirati podatke o članstvu delavcev v sindikatu?
Odgovor: V skladu s 13. členom ZVOP-1-UPB1 se lahko občutljivi OP, med katere na podlagi 19. točke 6. člena ZVOP-1-UPB1 sodi tudi podatek o članstvu v sindikatu, obdelujejo samo v osmih, taksativno določenih primerih. Ob tem je potrebno poudariti, da mora v javnem sektorju za obdelavo občutljivih OP, poleg izrecne osebne privolitve (ki je praviloma tudi pisna), obstajati tudi izrecna podlaga v zakonu, ki ureja posamezno področje.
V prvi vrsti je zbiranje tega podatka mogoče na podlagi 1. točke 13. člena ZVOP- 1-UPB1, iz katerega izhaja, da delodajalec v javnem sektorju lahko podatek o članstvu delavca v sindikatu obdeluje samo, če razpolaga z izrecno, praviloma pisno in v področnem zakonu predvideno osebno privolitvijo posameznega delavca.
Prav tako je mogoče zbiranje tega podatka tudi na podlagi 2. točke 13. člena ZVOP-1-UPB1, ki določa, da se občutljivi OP lahko obdelujejo, če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca OP na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika. Takšen primer je denimo izvedba obračuna sindikalne članarine za delavca, ki ga dejansko ni mogoče izvesti brez podatka o tem, v kateri sindikat je včlanjen posamezni delavec. Kot neposredno zakonsko podlago za obdelavo podatka o članstvu v sindikatu je v tem primeru mogoče šteti tretji odstavek 210. člena ZDR, kjer je določeno, da na zahtevo sindikata delodajalec v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, zagotavlja tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca. Če torej člani sindikata ne želijo, da delodajalec izve za njihovo sindikalno pripadnost, potem se bodo morali odločiti za neposredno plačevanje članarine in ne posredno preko delodajalca.
2. Vprašanje: Ali sme delodajalec sindikatu posredovati podatke o plači delavca?
Odgovor: ZDR na podlagi 207. člena daje delodajalcu vsa pooblastila, da podatke posreduje sindikatu, če jih ta potrebuje pri opravljanju sindikalne dejavnosti.
Pooblaščenec meni, da navedena določba ZDR predstavlja ustrezno in zadovoljivo pravno podlago sindikatom in sindikalnim zaupnikom za dopustno obdelavo OP, ki jih potrebujejo pri opravljanju sindikalne dejavnosti, torej za opravljanje zakonitih dejavnosti sindikata. Namreč le s pridobitvijo OP, torej tudi podatkov o plačah, lahko sindikat uresničuje in opravlja svoj zakonit namen (pogajanja, ugotavljanje nepravilnosti delodajalca, nadziranje pravilnosti izvajanja dogovora o plačnem sistemu itd.). Glede na navedeno torej ni potrebna osebna privolitev delavcev za posredovanje podatkov o njihovi plači sindikatu ter takšno posredovanje tudi ni v nasprotju z določili ZVOP-1-UPB1. Sindikat pa se v skladu z načelom sorazmernosti mora zavedati, da lahko vpogleduje in zahteva zgolj tiste OP, ki so potrebni in primerni za izvajanje konkretne sindikalne aktivnosti (tako sindikat recimo nima pravice do vpogleda v tisti del plače, ki predstavlja kreditno obremenitev ali npr. izplačevanje alimentacij … ). To seveda pomeni, da mora sindikat delodajalcu vsako svojo zahtevo obrazložiti in izkazati pravno podlago, da sindikatu delodajalec pripravi ustrezno dokumentacijo in tudi zato, da bo delodajalec delavcem lahko zagotovil izvajanje načela sledljivosti, ki ga določata 5. točka prvega odstavka 24. člena in 4. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1-UPB1.
3. Vprašanje: Kakšna je vloga sindikata pri uvedbi videonadzora pri delodajalcu?
Odgovor: Na podlagi petega odstavka 77. člena ZVOP-1-UPB1 se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Delodajalec ima torej dolžnost izvedbe posvetovanja z reprezentativnim sindikatom, kar pa ne pomeni, da je delodajalec vezan na mnenje sindikata. Zadostuje, da delodajalec reprezentativni sindikat o nameravani uvedbi videonadzora le obvesti in ga pozove, da se o nameravani uvedbi izreče oz. o njej poda svoje mnenje, pri čemer pa delodajalca njegovo mnenje ne zavezuje, niti ga sindikat, na drugi strani, ni dolžan podati. Glede na navedeno Pooblaščenec svetuje, da delodajalec skliče posvetovanje z reprezentativnim sindikatom oz. ga zaprosi za mnenje glede nameravane uvedbe videonadzora ter mu določi nek razumen rok za podajo takega mnenja (zakon namreč v zvezi s tem členom ne določa nobenih rokov). Če se sindikat ne odzove oz. ne reagira, pa to, kot rečeno, ne predstavlja ovire za uvedbo videonadzora s strani delodajalca.
Vir: Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, Informacijski pooblaščenec, 07.04.2008
