Ali bo strošek nakupa vinjete obdavčen?
Od 1. julija za uporabo naših avtocest potrebujemo vinjeto. Odgovorov na vprašanja, kaj to pomeni za delodajalca in delojemalca z davčnega vidika, pa še vedno nimamo. Ministrstvo za finance namreč še vedno ni pripravilo pojasnila, kako se bo z davčnega vidika obravnaval strošek nakupa vinjete.
Ker ni več cestninskih listkov, na podlagi katerih je bil delojemalec upravičen do neobdavčenega povračila stroškov, cestnina pa davčno priznan odhodek, se postavlja vprašanje, kako se bodo povračila stroškov nakupa vinjete za službene poti obravnavala po 1. juliju 2008.
Na podlagi zdaj veljavne uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/2006, v nadaljevanju Uredba), se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi - ta določba velja tudi za cestnine in parkirnine. Z novo ureditvijo pa ne bo več mogoče za vsako službeno pot posebej prilagati dokazil v zvezi s stroškom cestnine, ker bo nakup vinjete enkraten.
Strošek vinjete - strošek družbe, da zaposlenemu omogoči 35 EUR neto za nakup vinjete
|
Bruto plača v EUR |
Strošek podjetja v EUR |
|
600 |
62,10 |
|
1.100 |
62,90 |
|
1.500 |
72,14 |
|
2.500 |
90,00 |
Zastavlja se torej vprašanje, kako je mogoče star sistem povračil stroškov uporabiti v novih okoliščinah. Pri odgovoru na to vprašanje se je treba zavedati predvsem naslednjih dejstev:
-
tudi strošek nakupa vinjete je strošek cestnine, ki se z vidika že zdaj veljavne uredbe ne vštevajo v davčno osnovo (drugi odstavek 5. člena uredbe), saj se šteje kot neobdavčeno povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju (meniva, da stališče ministrstva za finance, da bi bilo treba v zvezi s povračili stroška nakupa vinjete spreminjati predpise, ne more biti pravilno),
-
nakup vinjete za službeno pot v Avstrijo se je do zdaj priznaval kot strošek cestnin in je bil zaposlenim lahko povrnjen v okviru verodostojnega potnega naloga,
-
zaposleni lahko določeno službeno pot opravi samo z vinjeto, ki jo mora prej seveda kupiti (delodajalec ne more izhajati iz predpostavke, da mora zaposleni vinjeto kupiti sam),
-
stroški cestnin se bodo pri družbah, katerih zaposleni pri svojem delu veliko službeno potujejo, precej znižali,
-
pomembno je seveda tudi dejstvo, da bodo zaposleni lahko vinjeto uporabljali tudi za zasebne namene (kar pa je bilo mogoče tudi zdaj pri vinjetah za uporabo avtocest v Avstriji),
-
zaradi mešane uporabe vinjet ne bo mogoče jasno določiti, kolikšen znesek dejansko pomeni strošek, povezan s službenimi potmi, in kolikšen del je vezan na zasebno uporabo (Je mogoče sklepati, da je nakup vinjete v celoti povezan z službenimi nameni, če je strošek cestnin pri zaposlenem v prvi polovici leta presegel 40 evrov? Menimo, da ne!),
-
že zdaj zakon o dohodnini, tudi v primeru, da sklepamo, da strošek nakupa vinjete ni v celoti strošek, povezan s prevozom na službeni poti, pozna določbo, da se ugodnosti nižjih vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, ne štejejo za boniteto oziroma načelo, ki velja pri obdavčevanju zasebne uporabe parkirnih mest, prenosnih računalnikov in mobilnih telefonov (39. člen zakona o dohodnini).
Na podlagi zgoraj navedenega bi bil mogoč samo en zelo jasen odgovor
Strošek nakupa vinjete se šteje kot povračilo stroškov cestnine in se zaposlenim lahko povrne v okviru verodostojnega potnega naloga enkrat v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata biti izpolnjena dva pogoja:
-
zaposleni ni uporabil avtoceste samo zato, da bi bil upravičen do povračila stroškov nakupa vinjete oziroma je bila uporaba avtoceste glede na okoliščine službene poti razumljiva in
-
strošek nakupa vinjete se dokazuje z računom, ki je izdan pred dnevom službene poti.
Kaj pa so dileme, ki gredo verjetno po glavi tistim, ki bi to povračilo stroškov želeli obdavčiti oziroma vpeljati nerazumne omejitve v zvezi s stroški nakupa vinjete?
Ker bo mogoče vinjeto kupiti za pol leta ali celo leto, seveda ne bo jasne meje, koliko časa bo delojemalec uporabljal vinjeto za službene in koliko za zasebne namene. Kako naj se ne obdavči povračilo stroškov nakupa vinjete v primeru, da delojemalec že na poti v službo uporablja avtoceste in bi si moral kupiti vinjeto že za pot v službo?
Kaj, ko se bo zaposleni po nakupu vinjete za službene namene peljal samo po ljubljanski obvoznici (ali bom šel iz Kamnika v Kranj čez Vodice in po avtocesti oziroma iz Velenja v Celje ne bom naredil ovinka po stari cesti čez Žalec, ali zakaj ne bi šel iz Kopra v Sežano prek Italije in si bom raje kupil vinjeto ...).
Seveda so tudi primeri, ki bi lahko dokazovali, da bo zaposleni vinjeto uporabil skoraj izključno v zasebne namene, vendar menim, da zaradi višine stroška nakupa vinjete in dejstva, da se bodo stroški cestnin pri družbah praviloma znižali, vsakršno omejevanje ali obdavčitev povračila stroškov nakupa vinjete nesprejemljivo.
Treba se je zavedati, da bi v vseh primerih, ko ne bi veljal zgoraj navedeni odgovor, država za vsako polletno vinjeto, ki se bo uporabljala tudi v službene namene, zaračunala več kot 62 evrov (35 evrov bo dobil Dars za nakup vinjete, država pa v proračun več kot 27 evrov davkov in prispevkov, ki jih bo plačala družba ob obračunu plače zaposlenega, če bo želela zaposlenemu zagotoviti dodatnih 35 evrov neto izplačila).
Kaj pa alternative?
Kot alternativa se pojavlja tudi možnost, da bi se strošek nakupa vinjete vračunal v višino kilometrine. Ta možnost je sicer sprejemljiva, vendar je po naši oceni nepravična - saj bi zaposleni, ki prevozijo več kilometrov, dobili povrnjene zneske, ki bi občutno presegali strošek nakupa vinjete, tisti s samo občasnimi potmi po avtocesti pa si stroška nakupa vinjete ne bi mogli pokriti.
Ker je 1. julij že za nami, je nerazumljivo, da uporabniki avtocest še vedno ne poznamo odgovora ministrstva za finance na precej preprosto vprašanje - ali lahko delodajalec zaposlenemu neobdavčeno povrne strošek nakupa vinjete? Po branju tega prispevka pa se je treba tudi zavedati, da je mogoče, da bo v praksi obveljalo mnenje ministrstva za finance, ki bo bolj naklonjeno proračunu.
Povzeto po: Finance, 1.7.2008, www.finance.si, Avtor: Dušan Jeraj, Tanja Mandelc - vir: JAPTI, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, Moj spletni priročnik 28, 15. julij 2008
