Poti do boljšega odločanja
Ah, te odločitve! Življenje jih je polno, od majhnih in nepomembnih do takšnih, ki nam spreminjajo življenje. Pravica do odločanja je nerazdružljiv del naše osebnosti. Kljub temu včasih sprejmemo slabe odločitve, zaradi česar smo nesrečni in jih globoko obžalujemo. Nam pri odločanju lahko pomaga znanost?
Čeprav nas večina ne ve, kakšni miselni procesi se skrivajo za našimi odločitvami, nam pri odkrivanju ozadja lahko pomagajo odkritja psihologov in nevrobiologov. Da se boste v prihodnje lažje odločali, vam v desetih nadaljevanjih predstavljamo nekaj njihovih najzanimivejših spoznanj.
Ne bojte se posledic
Ne glede na to, ali moramo izbirati med novim avtomobilom in večjo hišo, ali pa se celo odločiti, s kom se bomo poročili, se v vsaki naši odločitvi skriva prihodnost. Predstavljajmo si, kako se bomo pozneje počutili, zato se običajno odločimo za tisto možnost, ki nas bo najbolj osrečila. Težava pri takšnih »čustvenih napovedih« je, da pri tem nismo vedno najboljši.
Ljudje večinoma precenjujemo vpliv posledic odločitve, ne glede na to, ali je ta dober ali slab. »Poznejši užitki so večinoma šibkejši in krajši, kot si navadno predstavljamo« pravi Daniel Gilbert, psiholog s harvardske univerze. To velja tako za malenkostne odločitve, kot je odhod v restavracijo, kot za pomembnejše, ki lahko povzročijo celo izgubo službe.
Glavni razlog, ki nas vodi k tem slabim predvidevanjem, je strah pred izgubo – prepričanje, da nas bo izguba bolela bolj, kot nam bo sorazmerno enaka pridobitev ugajala. Gilbert je dokazal, da je bila izguba kljub temu, da je na odločitev vplival strah pred izgubo, v resnici precej manj boleča od pričakovanja.
Kaj lahko torej storite? Namesto tega, da si predstavljate, kako bi se počutili v primeru možnega razpleta dogodkov, poskušajte poiskati nekoga, ki je podobno odločitev že sprejel, in ga vprašajte, kako se je po tem počutil. Zapomnite si tudi, da ne glede na to, kaj vas čaka v prihodnosti, vas bo ta prizadela ali vam bo ugajala veliko manj kot ste pričakovali.
Sledi: 2. nasvet za boljše odločanje: Ravnajte po občutku
Čeprav nas večina ne ve, kakšni miselni procesi se skrivajo za našimi odločitvami, nam pri odkrivanju ozadja lahko pomagajo odkritja psihologov in nevrobiologov. Da se boste v prihodnje lažje odločali, vam v desetih nadaljevanjih predstavljamo nekaj njihovih najzanimivejših spoznanj.
Ne bojte se posledic
Ne glede na to, ali moramo izbirati med novim avtomobilom in večjo hišo, ali pa se celo odločiti, s kom se bomo poročili, se v vsaki naši odločitvi skriva prihodnost. Predstavljajmo si, kako se bomo pozneje počutili, zato se običajno odločimo za tisto možnost, ki nas bo najbolj osrečila. Težava pri takšnih »čustvenih napovedih« je, da pri tem nismo vedno najboljši.
Ljudje večinoma precenjujemo vpliv posledic odločitve, ne glede na to, ali je ta dober ali slab. »Poznejši užitki so večinoma šibkejši in krajši, kot si navadno predstavljamo« pravi Daniel Gilbert, psiholog s harvardske univerze. To velja tako za malenkostne odločitve, kot je odhod v restavracijo, kot za pomembnejše, ki lahko povzročijo celo izgubo službe.
Glavni razlog, ki nas vodi k tem slabim predvidevanjem, je strah pred izgubo – prepričanje, da nas bo izguba bolela bolj, kot nam bo sorazmerno enaka pridobitev ugajala. Gilbert je dokazal, da je bila izguba kljub temu, da je na odločitev vplival strah pred izgubo, v resnici precej manj boleča od pričakovanja.
Kaj lahko torej storite? Namesto tega, da si predstavljate, kako bi se počutili v primeru možnega razpleta dogodkov, poskušajte poiskati nekoga, ki je podobno odločitev že sprejel, in ga vprašajte, kako se je po tem počutil. Zapomnite si tudi, da ne glede na to, kaj vas čaka v prihodnosti, vas bo ta prizadela ali vam bo ugajala veliko manj kot ste pričakovali.
Sledi: 2. nasvet za boljše odločanje: Ravnajte po občutku
Vir: povzeto po reviji New Scientist Magazine, maj 2007, članek 10 poti do boljšega odločanja, Readers Digest, avgust 2008, prevod M. Makovec
