Nakup podjetja v tujini
Ideja za nakup podjetja v tujini se zdi privlačna, a zahteva temeljit premislek in pomoč dobrih svetovalcev, pravijo podjetniki, ki s temi posli že imajo izkušnje. Takih primerov, ko naši podjetniki kupujejo podjetja v tujini sicer ni veliko, a so čedalje pogostejši. Nakup podjetja v tujini je velik izziv za vsakega podjetnika in lahko pomeni pomembno stopnico k internacionalizaciji poslovanja.
Z našim vstopom v EU, sprejemom evra ter poenotenjem zakonodaje z evropsko so se podjetnikom ponudile nove poslovne priložnosti, saj so nakupi podjetij v tujini zdaj preprostejši. Kljub vsemu pa to še vedno ni enostaven posel, zato se ga brez dobrih svetovalcev ni pametno lotevati.
Slovenec kupil Diners Club v Italiji
Spomladi je v medijih odmeval še en nakup slovenskega podjetnika. Eden najbogatejših Slovencev, Tomaž F. Lovše, direktor Diners Cluba Slovenija, je kupil italijanski Diners Club. Kot pravi, se je za nakup italijanskega podjetja odločil zato, ker ta nakup omogoča nadaljnji razvoj slovenske franšize Diners Cluba. »Za to poslovno priložnost smo izvedeli po naključju, ko so nas v eni izmed največjih bančnih grupacij Citigroup, s katero sicer že zelo dolgo sodelujemo, obvestili o njihovi spremembi strategije, ki vključuje tudi prodajo zanje nebistvenih bančnih naložb. Po temeljitem razmisleku in na podlagi skrbnega pregleda smo ugotovili, da bi bila ta naložba za nas primerna in zanimiva. Glede na dosedanje dosežke ter pripravljenost celotne poslovodske ekipe, da dejavnost razširimo tudi na sosednjo državo, se ni bilo težko odločiti ter pristopiti k pogajanjem s prodajalcem,« je za Podjetnik povedal Tomaž F. Lovše.
Pri izvedbi nakupa so jim pomagali italijanski svetovalci iz revizijsko-svetovalne hiše Deloitte & Touche ter pravne družbe Chiomenti, ki v Italiji velja za najbolj znano pravno hišo na področju bančništva ter prevzemov. Po Lovšetovih besedah je celoten projekt nakupa, ki je bil formalno opravljen sredi maja, trajal pa je približno pol leta, obsegal več faz. »Najprej smo pripravili informacijski memorandum, indikativno ponudbo in sporazum o ekskluzivnosti. Sledila sta skrben pregled in oddaja zavezujoče ponudbe. Tretja faza so bila pogajanja o kupoprodajni pogodbi, priprava pogodbe o tranziciji ter na koncu še predstavitev naše namere italijanski centralni banki in zaključne operacije.«
Kaj je bil najzahtevnejši del nakupa? »Pri celotnem projektu so bila vsekakor najzahtevnejša pogajanja z eno največjih svetovnih bank, ki ima na voljo najboljše pravne svetovalce in revizorje ter izvrstno poslovodno ekipo. Za nas je bilo konkurenčno in kompetentno delovanje na mednarodnem parketu nekaj povsem novega in popolnoma drugačnega od dogovarjanja doma,« pravi Lovše. Pri pogajanjih cena ni imela tolikšnega pomena kot to, da je vodstvo slovenskega Diners Cluba uspelo prepričati Citigroup, da je sposobno uspešno prestrukturirati in nadalje razvijati italijanski Diners Club.
Po hotel v Avstrijo
Zakonca Maja in Željko Vidovič, ki imata v Mariboru turistično agencijo Realta, sta marca letos kupila hotel Lindenhof v Seelachu ob Klopinjskem jezeru v Avstriji. Podobno zgodbo kot Lovše imata z nakupom podjetja v tujini zakonca Vidovič. »Za nakup hotela sva se odločila povsem po naključju – v času dopusta v Avstriji sva namreč izvedela, da Walter in Ulla Trinkl prodajata svoj hotel, in ker nama je tamkajšnje okolje zelo všeč, sva ocenila, da bi s tem hotelom lahko dejavnost najine turistične agencije razširila tudi na sosednjo Avstrijo,« pravi Maja Vidovič. Hotel za začetek obratovanja ni potreboval praktično nobene investicije, imel pa je tudi veljavno uporabno dovoljenje.
Po njenih besedah so se priprave na nakup s prvimi pogovori začele lani avgusta. »Projekt bi bil sicer lahko zaključen tudi hitreje, vendar nama je veliko časa vzelo urejanje posojila pri banki. Za najustreznejšo se je izkazala NLB, ki pa s financiranjem takšnih projektov v tujini (družba je namreč registrirana v Avstriji) še nima veliko izkušenj, zato si je za oceno in izvedbo tega projekta vzela nekaj več časa,« pojasnjuje Vidovičeva. Podjetnica ugotavlja, da nakupi podjetij v drugih članicah EU-ja kljub enotnemu trgu in skupni valuti še niso tako enostavni, če jih kreditirajo slovenske banke. Pravzaprav so celo zahtevnejši od investicij v balkanskih državah, čeprav je tam pravna varnost tovrstnih poslov bistveno manjša.
Pri pregledu poslovne dokumentacije hotela je zakoncema Vidovič pomagalo avstrijsko davčno svetovalno in računovodsko podjetje Hermanna Klokarja, v katerem govorijo tudi slovensko. »S tem podjetjem sva se lahko v slovenskem jeziku natančno pogovorila o vseh posebnostih avstrijske davčne in računovodske zakonodaje. Brez njihove pomoči bi se za ta posel veliko težje odločila ali pa se sploh ne bi,« priznava naša sogovornica in dodaja, da realizacija posla niti enkrat samkrat ni bila ogrožena zaradi kakšnega zapleta. Ko je bilo postorjeno vse potrebno, je davčni inšpektor spremembo lastništva objekta opravil v nekaj trenutkih.
Pogovori so se začeli pri ceni
Ker se Željko Vidovič ukvarja z inženiringom in zna oceniti realno vrednost objektov, so se njuni pogovori z lastnikom hotela začeli pri najpomembnejšem podatku, to je pri ceni objekta. »K uspešni realizaciji posla je veliko prispeval, tudi Walter Trinkl, ki naju je korektno čakal, da sva uredila vse potrebno na banki, čeprav je medtem dobil tudi nekaj drugih ponudb,« priznava Vidovičeva. Po njenih besedah sta bila ves čas, ko sta urejala vse potrebno, s strani avstrijskih oblasti deležna zelo korektnega odnosa. Zakonca Vidovič imata namreč že nekaj izkušenj tudi z nakupom nepremičnin na Hrvaškem, kjer pa urejenost države po njunih besedah še ni takšna, da bi privabljala tuje investitorje. »V novem okolju smo bili sprva velika atrakcija, zdaj pa smo tam že precej prepoznavni in sploh nimamo slabih izkušenj.«
Na vprašanje, v katero smer se bo razvijala ponudba njunega hotela, pa odgovarja, da je turizem ob Klopinjskem jezeru zaenkrat še izrazito sezonskega značaja in je omejen le na poletno sezono. »Obstoječo turistično ponudbo jezera, ki se poleti segreje tudi do 28 stopinj, in okolice, kjer so igrišče za golf ter izjemne možnosti za ribolov in kolesarjenje, bomo najprej dopolnili s savnami. Nedvomno pa je velik potencial te turistične destinacije tudi izjemna mikroklima, saj v okolici jezera zelo redko sneži. To bi morda lahko izkoristili za to, da bi športnim klubom ponudili možnost zimskih priprav,« razmišlja Maja Vidovič.
Ko kupujete podjetje v tujini
Svetuje strokovnjak za vodenje in financiranje podjetij Igor Kadunc:
1. Ste prepričani, da je bolje podjetje kupiti kot začeti s samostojnim podjetjem? Nakup podjetja v tujini je lahko odličen začetek internacionalizacije poslovanja. Vendar je vprašanje, koliko za uspešno podjetje v tujini plačamo. Če je res dobro, zakaj ga potem prodajajo? Zakaj ne zberejo raje dodatnega kapitala, ki ga za res dobra podjetja nikoli ne manjka? Ga prodajajo zaradi tega, ker boste plačali zelo veliko premijo? Če gre za podjetje, s katerim ste že zdaj uspešno poslovali in ga dobro poznate, predvsem vodilne ljudi, potem je tak korak smiseln. Sicer pa razmislite, ali ne bi raje »kupili« ljudi, ki vam bodo razvili posel, brez večjih tveganj …
2. Tudi če podjetje že poznate, opravite skrben pregled. Svetujem vam, da ga opravi revizijska družba, ki deluje v obeh državah. Večino dela naj opravi lokalna družba, svetovalec iz Slovenija pa naj bo vaš partner pri pogovorih. Lahko vam bo »prevedel« ugotovitve lokalnega podjetja, opozoril na problematične ugotovitve … Res je, da to stane, a vložili boste verjetno veliko denarja.
3. Pri prevzemu potrebujete nasvete in dokumente odvetnikov. Ne glede na to, da so odvetniki »tuji«, morajo postati vaši partnerji. Pri izbiri bodite previdni. Ni vse v lepi pisarni in ugodnih foteljih, kajti to so plačali vaši predhodniki, ki so bili ali pa niso bili zadovoljni. Skoraj v vseh državah se že najdejo Slovenci, ki so prehodili naporno pot spoznavanja tujih trgov. Poizkusite prek znancev ali ustanov (diplomatskih, GZS, Japti …) navezati stike in poiskati nasvet. Če imate opravka s avstrijskim ali italijanskim podjetjem, se splača najeti kakšnega zamejskega Slovenca, odvetnika. Tako boste privarčevali precej denarja za prevajanje ali pa vsaj ne boste izgubljali časa z razumevanjem pravniških formulacij v tujih jezikih.
Vir in informacije: Podjetnik, Julij 2008, www.podjetnik.si, Avtor: Zoran Jereb
