| 

Postal sem podjetnik

Zadrževanje in motiviranje kadrov

Zadrževanje in motiviranje kadrov

20.07.2008 ob 20:53

Skrb delodajalca za dostojne življenjske razmere in socialno varnost povečuje zadovoljstvo in lojalnost zaposlenih, podjetja pa si pridobijo oziroma ohranjajo ugled dobrega delodajalca.

Kako poskrbeti, da bo vašim zaposlenim omogočena dostojna pokojnina

Čas po preteku delovnih dni si želimo preživeti čim bolj neodvisno in brezskrbno. Žal pa se ne moremo izogniti dejstvom, s katerimi se spopada večina evropskih držav: staranje prebivalstva, nizka rodnost in zmanjševanje delovno aktivnega prebivalstva. Peter Pogačar, direktor oddelka za pokojninsko zavarovanje pri Kapitalski družbi, ugotavlja, da naj bi se ti (ne)obetavni demografski trendi v prihodnosti še stopnjevali, zato bo skrb za finančno neodvisno starost postajala vse pomembnejša in vsak bo moral sam poskrbeti za varno starost. Tega se zaveda tudi vse več Slovencev, kar je potrdila raziskava »Odnos do starosti, pokojninskega sistema in varčevanja za starost«, ki jo je leta 2007 izvedla Kapitalska družba.

Stanje pokojnin iz obveznega zavarovanja
V preteklem letu je povprečna starostna pokojnina z varstvenim dodatkom znašala 559,55 evra in je bila za 5,4 odstotka višja od mesečnega povprečja v letu 2006. Pokojnine se usklajujejo glede na rast povprečne mesečne bruto plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah, čeprav je dejanska rast povprečnih pokojnin nekoliko nižja od rasti plač (ZPIZ, 2007). Jože Kuhelj, namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pojasnjuje, da se je z veljavnim zakonom (ZPIZ-1), sprejetim konec leta 1999, s katerim se je začela še vedno trajajoča pokojninska reforma, usklajevanje pokojnin na novo uredilo. Razmerja med povprečnimi pokojninami in plačami se vsako leto postopno znižujejo. Z drugim načinom uskladitve se posredno odpravljajo razlike med novimi in v preteklih obdobjih uveljavljenimi pokojninami. »Nove pokojnine so zaradi drugačnega vrednotenja pokojninske dobe odmerjene v nižjih odstotkih, kot so bile pokojnine za enako dolgo pokojninsko dobo po prejšnji zakonski ureditvi. Oboje sodi med pomembnejše reformne ukrepe, ki neposredno vplivajo na višino pokojnin in obseg potrebnih finančnih sredstev za njihovo izplačilo v prihodnje ter finančno vzdržnost sistema glede na pričakovana demografska gibanja.

Razmerja med pokojninami iz obveznega zavarovanja in povprečnimi plačami se bodo zato tudi v prihodnje zniževala. Učinke nižjega vrednotenja pokojninske dobe blaži odprta lestvica za odmero pokojnine. Z daljšo pokojninsko dobo se odstotek za odmero pokojnine viša, s tem pa tudi pokojnina. Odmera ni več omejena z najvišjim odstotkom, ki je po prejšnji ureditvi znašal 85 odstotkov. Tu so še stimulacije za odlaganje odhoda v pokoj po izpolnitvi pogojev, ki vplivajo na dodatno zvišanje starostne pokojnine.«

Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja
Dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika dolgoročnega varčevanja na računih zavarovanca, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z minimalnim zajamčenim donosom. Gre za varčevanje v t. i. drugem stebru pokojninskega zavarovanja oz. prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem znaša minimalna zavarovalna doba 10 let. Namen dodatnega zavarovanja je, da se v času od vključitve zavarovanca v pokojninski načrt do izpolnitve pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine ustvari premoženje, na osnovi katerega se zavarovancu do izteka njegovega življenja izplačuje dodatna starostna pokojnina.

Izvajajo ga pokojninske družbe, vzajemni pokojninski skladi, zavarovalnice in banke, pri čemer so pokojninske družbe edini specializirani izvajalci.

Poznani sta dve vrsti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V individualno zavarovanje se lahko vključi samostojno vsak posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. V kolektivno zavarovanje pa se vključijo posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, in sicer prek delodajalca, ki v celoti ali deloma financira pokojninski načrt. Davčne olajšave so pri tej vrsti zavarovanja višje kot pri individualnem zavarovanju, saj je bil namen zakona dati prednost kolektivnemu zavarovanju. Posameznik se lahko hkrati vključi v dva pokojninska načrta, v enega individualnega in v enega kolektivnega, z izjemo javnih uslužbencev, ki se lahko vključijo v enega individualnega in v dva kolektivna pokojninska načrta.

Konec preteklega leta naj bi bilo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 54,65 odstotka zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Dodatno pokojninsko zavarovanje urejajo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Zakon o dohodnini, Zakon o zavarovalništvu, Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, Uredba o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje ter drugi predpisi.

S pokojninskim načrtom, ki ga odobri minister, pristojen za delo, se določijo pogoji za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vrsta in obseg pravic ter postopek za njihovo uveljavitev.

Zakaj je varčevanje v drugem stebru pokojninskega zavarovanja koristno?
Bistvene so posebne davčne olajšave, ki jih podjetje pridobi z vključitvijo vsaj 51 odstotkov svojih zaposlenih v pokojninski načrt. Po besedah Petra Pogačarja je stimuliranje zaposlenih prek dodatnega pokojninskega zavarovanja najbolj racionalna oblika stimulacije, saj se za premije, ki jih v korist zaposlenega plačuje delodajalec, zaposlenemu ne povečuje osnova za dohodnino, zanje ni prispevkov za socialno varnost in ne davka na izplačane plače.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ima poleg davčnih olajšav tudi druge pozitivne učinke. Skrb delodajalca za dostojne življenjske razmere in socialno varnost, povečuje zadovoljstvo in lojalnost zaposlenih, podjetja pa si pridobijo oziroma ohranjajo ugled dobrega delodajalca. Zagotovljeno dodatno pokojninsko zavarovanje tako vse bolj predstavlja konkurenčno prednost pri izbiri delodajalca.

Sodeč po napovedih, bo dodatno varčevanje za zrelo življenjsko obdobje, postalo nujnost. Zato je priporočljivo, da vsi mladi pričnejo z varčevanjem že ob prvi zaposlitvi. Podjetja in vsi tisti zaposleni, ki še nimajo sklenjenega dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa naj k tej obliki varčevanja pristopijo čim prej.

Peter Pogačar, Kapitalska družba:
»Menimo, da bi si z vidika nadaljnjega razvoja dodatnega pokojninskega zavarovanja tako država kakor tudi delodajalci in zaposleni morali prizadevati za povečanje števila vključenih ter za povišanje vplačanih premij. To pa bo mogoče takrat, ko bodo delodajalci in zaposleni gledali na pokojninski načrt, oblikovan v podjetju, kot na del kadrovske strategije podjetja in ne samo kot na še višje stroške dela. V državah z dolgoletno tradicijo drugega stebra pomeni ugoden pokojninski načrt v podjetju močan magnet za kvalitetne kadre, saj je zavest o nuji dodatnega varčevanja za starost zelo močna.«

V Zavarovalnici Triglav ugotavljajo, da bo zaposleni, ki danes prejema 100 enot plače, leta 2025 prejemal pokojnino v višini 48,8 odstotka plače (Raziskava IER, 2006). »Napovedi niso rožnate, zato bomo prisiljeni, da za svojo socialno varnost poskrbimo sami. Ko izkoristimo davčne olajšave, ki nam jih nudi država, pa je primerno dolgoročno razmišljati še o drugih, bolj tveganih oblikah varčevanj in zavarovanj, kot so naložbena življenjska zavarovanja.«

Peter Krassnig, Skupna pokojninska družba:
»Podjetjem in zaposlenim svetujemo, naj to odločitev sprejmejo čim prej, saj je pri tovrstnem zavarovanju pomembna pravočasna odločitev. Priporočamo, naj se v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v največji možni meri izkoristi ponujene davčne olajšave. To pa pomeni, da naj posameznik sam ali v sodelovanju z delodajalcem, plačuje premijo v višini 5,84 odstotka bruto plače oziroma v letu 2008 največ 2526,23 evra na leto.«

Mateja Premerl

www.mojedelo.com

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Ponedeljek
od 18 do 27 °C

Torek
od 18 do 28 °C

Sreda
od 17 do 29 °C

Anketa

Dopust...
je že mimo
šele pride
ga ne potrebujem

    rezultat