| 

Postal sem podjetnik

Spletne skupnosti in socialni kapital

Spletne skupnosti in socialni kapital

24.07.2008 ob 14:53

Socialni kapital je že od nekdaj predstavljal izjemno pomembno komponento poslovnega okolja. Poleg kompetenc posameznika, ki zajemajo znanje, veščine, vrednote, stališča in izkušnje, je vrednost na trgu določena tudi s tem, kako ima nekdo razvejano socialno mrežo. Taka mreža vsakega posameznika je sestavljena iz osebnih, ekonomskih in profesionalnih odnosov ter predstavlja del socialne strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Bistveno pri tem pa je predvsem to, da imamo od te socialne strukture lahko določene koristi.

V današnjem sodobnem svetu, ki je zaznamovan predvsem s povezovanjem, sodelovanjem, »zmagam-zmagaš« situacijami, izjemno lahkim dostopom do informacij, globalizacijo, multikulturnostjo in drugimi podobnimi paradigmami, pomembnost socialnega kapitala posameznika izjemno narašča. Podjetja, ki se najbolj zavedajo moči socialnega kapitala stremijo k jasnemu pregledu socialne mreže svojih zaposlenih in s tem predvsem k analizi, v sklopu katerih povezav obstajajo sinergije oziroma določene dodane vrednosti, ki bi prinesle pozitivne ekonomske učinke.

Zaupanje kot temelj za gradnjo socialne mreže
Ko govorimo o socialnem kapitalu, govorimo o relacijah med ljudmi, pri čemer imajo te relacije določeno vrednost. Eden najpomembnejših parametrov te vrednosti je zaupanje. Dejstvo je, da se posel sklepa predvsem na podlagi velikega zaupanja in s tem jasno določenih pričakovanj. To dobro dokazuje na primer učinek priporočil, s katerimi ima posameznik pomemben vpliv na svoje socialno okolje. Problem zaupanja pri tem pa je predvsem ta, da zahteva čas in daljše pozitivne pretekle izkušnje. Vendar, ko je zaupanje enkrat vzpostavljeno, dobi relacija v odnosu neko vrednost, ki prinaša določene pozitivne učinke in s tem tudi ekonomske ali druge koristi.

Pozitivne učinke socialnega kapitala lahko zaznamo predvsem v dostopu do informacij, določeni meri moči in vpliva v določenem socialnem krogu ter ne nazadnje tudi v solidarnosti oziroma medsebojni pomoči. Pri tem se prav vsi dobro zavedamo, kaj takšni učinki pomenijo. Pogosti primeri v praksi so na primer en klic namesto večurnega čakanja v vrsti, povečana prodaja na podlagi vpliva v določenem socialnem krogu, ko statusna oseba postane stranka določenega podjetja, dostop do informacij, ki nakazujejo na priložnosti, in podobno. Dejstvo je, da so vse organizacije prav in zgolj samo ljudje, to pa pomeni, da obstajajo določeni vzorci delovanja. Vzorci odnosa do socialnega kapitala so v tem kontekstu povsem jasni.

Seveda pa naletimo tudi na določene slabosti oziroma probleme, ko govorimo o socialnem kapitalu. Prvi velik problem, ki ga ima velika večina ljudi, je predvsem upravljanje s svojo socialno mrežo. V tem kontekstu govorimo o rednem ohranjanju stikov, shranjevanju in ažuriranju kontaktnih podatkov, alociranju svojega zelo omejenega časa med široko razvejano socialno mrežo in podobno. Velja omeniti tudi to, da vzdrževanje in širjenje socialne mreže lahko povzroča velike finančne stroške. Drugi velik problem, s katerim se prav tako srečuje večina ljudi, pa je navezovanje novih kontaktov. Psihološki strahovi, ki se nahajajo v naši podzavesti, nam lahko preprečujejo navezovanje novih stikov, s tem pa imamo seveda šibkejšo socialno mrežo. Tako lahko kaj hitro pristanemo v coni udobja znotraj določene socialne mreže, ki nam najbolj ugaja. Oba omenjena problema izjemno dobro rešujejo spletne skupnosti, ki so tudi iz tega razloga v zadnjih letih doživele tudi izjemen razmah. Pri tem trendu rasti uporabnikov ni videti konca.

Spletne skupnosti
Že leta nazaj se je po televiziji predvajal oglas za dostop do interneta, pri čemer je bilo osrednje sporočilo »Svet ni eden, svetova sta dva!« To danes drži kot pribito, internet je namreč postal vsakdan prav vseh, ki želijo slediti sodobnemu razvoju okolja. Ko govorimo o internetu in socialnem kapitalu oziroma povezovanju, govorimo o popolnem okolju za tovrstne aktivnosti. Prej omenjena problema sta v takem okolju skoraj minimalna, saj je na eni strani povezava z nekom bistveno manj osebna in psihološko zahtevna, na drugi strani pa sodobne tehnologije omogočajo enostavno, hitro in pregledno vzdrževanje kontaktov.

Tako se združevanje ob podobnih oziroma enakih interesih samo pospeši, vsak posameznik pa se brez večjih strahov lahko izpostavi. Na prestolu socialnih mrež kraljuje spletni portal MySpace, ki ima kar 110 milijonov uporabnikov po vsem svetu in je namenjen splošnemu socialnemu povezovanju, uporablja pa ga predvsem mlajša generacija. Tesno mu sledi Facebook s 70 milijoni uporabnikov, združuje pa predvsem študente in druge mlade, uporabnikom pa je na voljo tudi na stotine aplikacij, ki pospešujejo širjenje socialne mreže in omogočajo določene koristi spletne mreže. Na tem mestu velja tudi omeniti, da je bila vrednost podjetja Facebook ocenjena na vrtoglavih 15 milijard dolarjev.

Večina spletnih skupnosti omogoča poleg povezovanja z drugimi določene osebne prilagoditve, izmenjavo slik, videoposnetkov, priporočanje, komentiranje, ocenjevanje, izražanje mnenja ter druge spletne socialne aktivnosti, ki nas lahko zbližujejo z ljudmi, povezujejo na bolj učinkovit način, ali pa nam preprosto omogočajo zgolj zabavo. Vse to pa lahko pripelje tudi do določene mere neke vrste zasvojenosti, saj naj bi povprečen uporabnik, na primer Facebooka, preživel kar tri ure na dan na tem spletnem portalu. Torej je kljub vsem koristim pomembno, da ohranjamo zdravo mero uporabe tovrstnih portalov in da se koristi ne sprevržejo v dnevno izgubljanje časa.

Poleg splošnih spletnih skupnosti pa se je razvilo tudi na stotine drugih, ki so namenjene specifičnim interesnim skupinam. Primeri tovrstnih spletnih skupnosti so na primer Flickr, kjer si uporabniki med seboj izmenjujejo slike, Flixter, ki je namenjen navdušencem nad filmi, LinkedIn in Plaxo, ki sta namenjena poslovnim kontaktom itn. Spomnite se na kateri koli hobi ali interes, pobrskajte po internetu in zagotovo boste skoraj za vse našli vsaj kakšno spletno skupnost, če že tega ne, pa vsaj zametek te. V primeru, da določene spletne skupnosti ne najdete, pa mogoče to predstavlja celo poslovno priložnost. Ne smemo pa pozabiti še na spletne skupnosti, ki so namenjeni »zmenkarijam«, saj so bili to prvi spletni portali, ki so vsebovali komponento mreženja. Teh je danes že ogromno, rojstvu novih pa ni videti konca.

Z razvojem spletnih skupnosti je torej že skoraj obvezno, da ima vsak od nas svoj profil na več omenjenih portalih, glede na naše interese, potrebe in ne nazadnje tudi glede na to, kateri uporabniški vmesnik nam je blizu. Zaradi naraščajočega trenda, mnogih koristi in boljšega upravljanja s socialnim kapitalom se je zagotovo smiselno čim prej vklopiti v tok sprememb načina upravljanja z osebnimi kontakti. Za konec velja omeniti še nekaj potencialnih slabosti, ki jih prinašajo tovrstne spletne skupnosti. Nepazljivost lahko pripelje do prevelike odprtosti navzven, pri čemer smo kaj hitro lahko tarča takšnega ali drugačnega socialnega nadlegovanja. Prav tako pa obstaja veliko večja možnost, da določene informacije o nas, ali pa recimo naše slike pridejo do oseb, za katere si ne bi želeli, da nas poznajo v določeni luči. Torej tudi določena mera previdnosti ne bo odveč. Kljub vsemu pa vam želim veliko uspehov in užitkov pri širjenju svojega socialnega kapitala!

Blaž Kos

www.mojedelo.com

sorodni članki


Komentarji: 0 

Dodajte komentar


Dodajte komentar
Ime:
Vsebina:
Prepiši kodo:
(upoštevajte velike in male črke)
Prosimo vas, da pri pisanju komentarjev niste žaljivi. Vaši prispevki naj ne vsebujejo izrazov, ki niso primerni za objavo.




Torek
od 18 do 32 °C

Sreda
od 19 do 26 °C

Četrtek
od 18 do 28 °C

Petek
od 18 do 27 °C

Anketa

Dopust...
je že mimo
šele pride
ga ne potrebujem

    rezultat