Pravni nasvet - jubilejne nagrade
Še nedolgo nazaj so večji delodajalci svojim zaposlenim poleg denarne nagrade za dosego »okroglih delovnih jubilejev« organizirali srečanja in jim podeljevali, na primer, cekine za delovne jubileje. V zadnjih desetih letih so se spremenila določila kolektivnih pogodb, večina delodajalcev izplačuje jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri delodajalcu, kar v večini primerov določajo tudi kolektivne pogodbe. Tako dandanes vse večja fluktuacija in mobilnost zaposlenih lahko vplivata na to, da delavec v času svoje delovne dobe nikoli ne prejme denarne nagrade za delovni jubilej (če je npr. pri posameznem delodajalcu zaposlen manj kot deset let).
Zakon o dohodnini ZDoh-2 (Ur. l. RS, št. 117/06 in 119/07) v 44. členu med drugim določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo jubilejne nagrade za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu do višine, ki jo določi vlada.
Vlada je konec leta 2006 sprejela Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Ur. l. RS, št. 140/06) (v nadaljevanju Uredba). Uredba določa najvišjo višino jubilejnih nagrad, ki jih lahko izplača delodajalec in se ne vštevajo v davčno osnovo delavca.
Uredba tudi določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo jubilejne nagrade za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu do višine:
• 460 evrov za 10 let delovne dobe,
• 689 evrov za 20 let delovne dobe,
• 919 evrov za 30 let delovne dobe,
• 919 evrov za 40 let delovne dobe.
V kolikor je bila delavcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu za isti jubilej vštevajo v davčno osnovo, in nasprotno, če je bila delavcu izplačana jubilejna nagrada za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za isti jubilej za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.
Na drugi strani pa posamezne kolektivne pogodbe določajo najnižjo višino jubilejnih nagrad, do katerih je delavec upravičen, kar lahko rečemo, da predstavlja obveznost delodajalca. Posamezne kolektivne pogodbe imajo področje jubilejnih nagrad urejeno različno, zato mora delodajalec pri izplačilu jubilejne nagrade upoštevati določila iz tiste kolektivne pogodbe, ki je zanj zavezujoča. Načeloma se jubilejne nagrade delavcem izplačujejo za doseženo skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (izjema je, na primer, dejavnost gostinstva, kjer se jubilejne nagrade izplačujejo za doseženo skupno delovno dobo). Zadnji delodajalec pa je tisti, ki izplača jubilejno nagrado, izplačati pa jo mora v roku enega meseca po izpolnitvi pogoja.
Kot pojasnjuje DURS (Pojasnilo DURS, št. 4210-4/2007, 25. 1. 2007), je jubilejno nagrado za isti jubilej mogoče neobdavčeno izplačati le enkrat. Če je bila delavcu pri istem delodajalcu že izplačana jubilejna nagrada, bo morebitno poznejše izplačilo nagrade pri tem delodajalcu za isti jubilej po drugem merilu obdavčeno v celoti. Pri tem časovno obdobje med izplačiloma ni pomembno. Delodajalec delavcu neobdavčeno ne more izplačati, na primer, jubilejne nagrade za 10 let skupne delovne dobe in še jubilejne nagrade za 10 let pri istem delodajalcu, tudi če bi bili izplačani v različnih koledarskih obdobjih.
Izplačilo jubilejnih nagrad nad Uredbo
Nekatere kolektivne pogodbe določajo, da je delavec upravičen do višjega zneska jubilejne nagrade, kot ga določa Uredba. Tako, denimo, kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci določa višino jubilejne nagrade glede na povprečno mesečno plačo zaposlenih v RS za pretekle tri mesece. Za mesec april 2008 znaša jubilejna nagrada za, denimo, 10 let delovne dobe 554,75 evra in presega znesek, ki ga določa Uredba. V tem primeru se razlika 94,75 evra všteva v davčno osnovo delavca (od razlike je treba plačati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine), saj je delavec upravičen najmanj do višine jubilejne nagrade, ki jo določa kolektivna pogodba.
V primeru, ko gre za izplačilo jubilejnih nagrad, ki presegajo znesek, določen z Uredbo, je treba izpolniti samostojen obrazec REK-1, na katerem označimo vrsto dohodka s šifro 1003. Pod točko 015 Neto izplačilo se vpiše celoten znesek neto izplačila (tudi tisti del, ki je izplačan do višine neobdavčenega zneska). Pod točko 111 in 112 Drugi dohodki iz delovnega razmerja (razen regresa) pa se vpiše samo znesek izplačanega dohodka v delu, ki presega znesek, določen z Uredbo.
Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Ur. l. RS, št. 90/07) pa se jubilejna nagrada upošteva kot davčno priznan odhodek v obračunanem znesku (torej je davčno priznan strošek v celoti, skupaj s plačanimi prispevki in akontacijo dohodnine).
Beti Božnar
www.mojedelo.com
