Franšizing
Oblika zagotavljanja rasti podjetja, primerna tako za mala kot tudi srednja podjetja, je tudi franšizing. Nekoč so franšizing dojemali kot nekaj manj vrednega, kot način poslovanja, ki je primeren za "lene, nedomiselne podjetnike", ki imajo denar, nimajo pa idej in znanja. Vendar takšno pojmovanje dandanes s pravim franšizingom nima nič skupnega.
Kaj je franšizing
Obstaja več različnih definicij franšizinga. Ena izmed njih pravi, da je franšizing metoda pogodbenega sodelovanja med različnimi pravnimi subjekti, franšizorjem in franšizijem, kjer.
-
franšizor za določeno plačilo odstopi svoj tehnični in poslovni "know-how" glede zagotavljanja določenega blaga ali storitev pod svojo blagovno znamko, trgovskim imenom ali drugimi storitvenimi oznakami
-
franšiziju, ki vodi svoje podjetje za lasten račun, s stalno podporo franšizija, v sodelovanju s franšizorjevimi izvirnimi metodami, ki jih načrtuje pred začetkom posla, pred tem preskusi in stalno prilagaja in nadzira njihovo ustreznost in učinkovitost.
Poglavitne značilnosti s franšizingom povezanega sodelovanja
V okviru franšizinga ima sodelovanje zelo specifične oblike. Vključuje dogovor med dvema neodvisnima subjektoma. Na osnovi tega si franšizij pridobi paket lastniških pravic, pomoči in poslovni koncept, ki ga je franšizor preskusil s pomočjo pilotne enote.
Pogoje sodelovanja med franšizorjem in franšizijem opredeljuje dogovor oziroma t.i. franšizna pogodba, ki opredeljuje obveznosti in pravice. Franšizing vsebuje posebno obliko sinergije, to pa zaradi dobre uglašenosti franšizorjevega "know-howa" s franšizijem čutom za posel. Za malo podjetje ni lahko, da bi sledilo tehnološkemu razvoju in hitremu razvoju novih proizvodov in storitev. Prav franšizing pa omogoča, da na tak način mali podjetniki lahko poiščejo pomoč organizacije, ki je že preizkusila uspešnost poslovne formule.
Neodvisnost pogodbenih strani na vseh nivojih - finančnem, podjetniškem in pravnem - je ena izmed osnovnih značilnosti tega načina distribucije. Franšizij dela sam zase, ne pa kot uslužbenec oziroma pooblaščenec ali pa neposredni predstavnik podjetja. V pravnem smislu to pomeni, da mora franšizij izpolnjevati svoje obveznosti glede registracije za plačevanje davka, v registru podjetij izpolnjevati zahteve pravne ureditve glede letnih finančnih poročil ter prispevkov za socialno zavarovanje kot samostojni zavezanec.
Plačilo za storitve franšizorja
Franšizij za pravice, ki jih odstopi franšizor ter njegovo pomoč le-temu, dovaja različne vrste plačil. Seveda pa ima vsaka franšizna veriga svoj način delovanja. Naštejmo nekatere možne oblike plačil:
-
pristopnina - predstavlja prispevek franšizorju za izdelavo franšizne formule in za odprtje poslovnih prostorov. Pristopnina lahko obsega tudi nabavno ceno franšiznega paketa, kamor sodijo operacijski priročnik, uniforme, brošure, pisarniški material in drugo;
-
tekoči deleži - pomenijo prispevek franšizija za podporo in pomoč, ki mu jo nudi franšizor, in za pravice uporabe njegove blagovne znamke, znaka, itd. Predstavlja mesečno ali tedensko, skratka periodično plačilo, ki se ga izračuna na osnovi deleža franšizijevega prometa brez davka za ustrezno obdobje;
-
prispevek k oglaševanju na ravni države ali na ravni regije - tudi to plačilo se lahko izračuna kod delež od franšizijevega prometa.
Podpora franšizorja
Franšizor se obveže, da bo franšizija oskrbel s storitvami, ki so opredeljene v pogodbi. Pomoč, ki jo franšizor lahko nudi pred ali med veljavnostjo franšizne pogodbe:
-
iskanje ustreznih kadrov, ocena področja in zagotavljanje dovoljenj,
-
pomoč pri obnovi,
-
pravni nasvet glede načina ustanovitve lastnega podjetja,
-
usposabljanje franšizija in njegovih sodelavcev,
-
podpora pri trženju preko nacionalnih ali regionalnih oglaševalskih akcij,
-
administrativna podpora pri upravljanju zalog, računovodstvu, pripravljanju predračunov ali pri analizi vlaganj.
Pravice
Pri izpolnjevanju dogovora, torej pri uresničevanju pogodbe ima franšizor pravico, da posnema vse vidik delovanja franšizorjeve distribucijske mreže. ta pravica lahko vključuje ekskluzivno prodajo proizvodov njegove znamke, uporabo trgovskega uma,trgovskega znaka oziroma loga, uporabo formule oziroma koncepta ali pa posredovanje ustreznega "know-howa" s strani franšizorja.
Oblike franšizinga
Franšizing se lahko pojavlja v različnih oblikah. Poznamo:
-
proizvodni franšizing (proizvajalci in trgovci detajlisti) - izdelava in distribucija proizvodov kot so motorna vozila, gorivo za avtomobile in naftni derivati, modna in druga oblačila, obutev,
-
distribucijski franšizing (grosisti in detajlisti) - gre za podoben način kot pri proizvajalcih in trgovcih detajlistih, le da je franšizor trgovec na debelo,
-
storitve - sem lahko uvrstimo večino t.i. franšiz "poslovnega formata", to so franšize z veliko vsebnostjo tehničnega in poslovnega "know-howa",
-
industrijski franšizing (proizvajalci in grosisti) - pri tej vrsti franšize sta oba, franšizor in franšizij, industrijski podjetji.
Načini širjenja franšizinga
V praksi poznamo različne strukture za izvedbo franšizinga, ki so povezane z območjem, z vstopom v novo regijo oziroma državo, oziroma kombinacijo različnih struktur tudi glede na vrsto franšizinga in kombinacijo z drugimi poslovnimi pristopi, na primer z managersko pogodbo, lizingom, managerskim odkupom itd.
V tem okviru lahko govorimo o naslednjih oblikah franšizinga:
-
neposredni franšizing - je najbolj direkten način franšizinga. Ta način se tudi največkrat omenja, ko je govora o franšizingu. Gre za sklenitev franšiznega sporazuma neposredno s franšizijem. Je najbolj pogosta oblika franšizinga, ko se franšizor in franšizij nahajata v isti deželi. - podružnica lastnega podjetja - področna podružnica lahko podeljuje oziroma prodaja franšize. Preko lastnega podjetja oziroma podružnice v Sloveniji deluje McDonald's Slovenia;
-
skupna vlaganja - omogočajo lastniku intelektualen lastnine razmeroma velik nadzor nad dogajanjem, tako da uporablja vse prednosti, ki mu jih omogoča sodelovanje z lokalnim partnerjem;
-
razvojna franšiza - podfranšizing - predstavlja različico franšizija, da ustanovi več enot, ki bodo v njegovi lasti. Kar pomeni, da bo morda zaposlil managerje in ne bo izvajal nadaljnjega podfranšizinga. Posamezne enote v tem primeru nimajo neodvisne pravne strukture in so lahko odddelki pa podružnice franšizijevega podjetja. To je zelo pogosta oblika prevzema tujih franšiznih sistemov v azijskih deželah;
-
temeljna ali "master" franšiza - pri tej obliki franšizor preko temeljne franšizne pogodbe podeli pravice franšizinga in nadaljnjega podeljevanja franšizinga drugi strani, ki jo imenujemo "master" franšizij ali temeljni franšizij oziroma franšizij temeljne franšize. Temeljni franšizij tedaj lahko odstopa franšizne pravice naprej podfranšizijem. Temeljna franšiza je ena izmed možnosti prodora na tuje tržišče, kjer franšizor nima poslovnih izkušenj ali pa se ne želi sam neposredno ukvarjati s podeljevanjem - prodajo franšiz.
Preden pa se dokončno odločite, da je franšizing tisto, kar si želite za svoje podjetje, se morate dodobra poučiti o tem poslovnem pristopu. Poleg prednosti je s franšizingom združenih tudi vrsta problemov. Zato mora imeti potencialni franšizij zadosti znanja o sebi, da bo ocenil, če je ta vrsta sistema primerna tudi zanj.
Povzeto po Franšizing, prof. Miroslav Rebernik in soavtorji, Podjetništvo in management malih podjetij
