Kadrovska štipendija študentom prinaša prednosti
Večina podjetij v kadrovskih štipendijah, ki jih zagotavlja dijakom in študentom, še vedno vidi več prednosti kot slabosti. Med prvimi je predvsem načrtna kadrovska politika, saj si tako zagotavljajo kader, ki ga na trgu delovne sile primanjkuje, hkrati pa vzpostavljajo partnerstvo z bodočimi zaposlenimi.
Država je v začetku leta prenesla skrb za štipendije na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, prek katerega letos neposredno 503 delodajalcem zagotavlja sofinanciranje 2531 štipendijskih mest različnih ravni in profilov izobraževanja, na regionalni ravni za to skrbijo regionalne razvojne agencije. Z odzivom delodajalcev na javni poziv so na skladu zadovoljni, prav tako z dobro obveščenostjo delodajalcev z novim sistemom štipendiranja.
Sofinanciranje prvič iz sredstev evropskega socialnega sklada
Za sofinanciranje kadrovskih štipendij na podlagi zakona o štipendiranju, ki so jih delodajalci izplačevali v preteklem šolskem/študijskem letu, je sklad razpisal pet milijonov evrov. Sofinanciranje je znašalo polovico kadrovske štipendije in hkrati največ 30 odstotkov minimalne plače. "Za sofinanciranje novih kadrovskih štipendij, sklenjenih za šolsko/študijsko leto 2008/2009, bomo zagotovili predvidoma osem milijonov evrov. Posredne kadrovske štipendije se bodo letos prvič sofinancirale iz sredstev evropskega socialnega sklada, v operativnem programu razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 je za ta namen rezerviranih kar 19,7 milijona evrov," je pojasnila mag. Ana Vodičar, v. d. direktorice Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije.
Največ razpisanih štipendij je za področje tehnike
Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je največ razpisanih štipendij za področje tehnike - 2023, torej za strojništvo, računalništvo, elektrotehniko in informatiko. Slaba petina je razpisanih za družboslovje (418), le 90 za naravoslovje. Za dodiplomski študij in nekaj manj za podiplomski študij je razpisanih 35 odstotkov štipendij, preostalih 65 odstotkov štipendij namenjajo za programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter za srednješolske strokovne in gimnazijske izobraževalne programe.
Poteka pa tudi zbiranje potreb delodajalcev na regionalni ravni, za kar skrbijo regionalne razvojne agencije. Lani je po podatkih MDDSZ sklad prek regionalnih razvojnih agencij sofinanciral 950 kadrovskih štipendij. "Po prvih podatkih regionalnih agencij naj bi bilo število njihovih potreb po štipendijah še večje kot lani. Skupno število posrednih in neposrednih kadrovskih štipendij bo tako letos predvidoma doseglo 4000, kar je res lepo število, sploh če upoštevamo, da je število objavljenih potreb v skupnem kadrovskem razpisu Zavoda RS za zaposlovanje za šolsko leto 2006/2007 znašalo približno 2900 štipendij," je dejala mag. Ana Vodičar, v. d. direktorice Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.
Prednosti kadrovskih štipendij:
-
ob podpisu pogodbe se določijo pričakovanja in obveznosti prejemnika štipendije in podjetja,
-
delodajalec si zagotavlja bodoči kader, sploh ko gre za profil, ki ga na trgu delovne sile primanjkuje,
-
štipendist opravlja obvezno prakso ali počitniško delo,
-
spoznavanje skupnih vrednot podjetja in štipendista,
-
sodelovanje podjetja in štipendista med njegovim izobraževanjem - priprava seminarskih in diplomskih nalog, ki koristijo tudi podjetju,
-
podjetje štipendista vključuje v svoje projekte,
-
štipendist ima zagotovljeno zaposlitev takoj po končanem izobraževanju,
-
nekatera podjetja svojim štipendistom sofinancirajo tudi študij v tujini.
Rok za prijave podjetij za neposredne kadrovske štipendije na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije je načeloma že potekel, rezultat zbranih potreb je zbran v skupnem kadrovskem razpisu na spletni strani sklada: www.sklad-kadri.si/kadrovske. Kljub temu pa je delodajalcem še omogočeno, da pošljejo prijavo in da jo naknadno uvrstijo na skupni razpis štipendij.
Obveznosti štipendista:
- redno izobraževanje,
- opravljanje prakse,
- pisanje seminarskih, diplomskih nalog, sodelovanje pri projektih,
- če se ne zaposli v podjetju, ki ga je štipendiralo, mora štipendijo vrniti oziroma izpolniti obveznosti, kot jih določa pogodba med njim in štipenditorjem.
Vir: natekočem.si, Informacijski priročnik za podporo razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih, številka 6, junij 2008, povzeto po članku: Dnevnik, 14.6.2008, www.dnevnik.si, Avtor: Jana Petkovšek
